Jedro

Namen sodnih rokov je v zagotavljanju pospešitve postopka in je dosežen le, če sodišče po poteku roka že izda predvideno sankcijo. Če tega še ne stori, stranka pa - čeprav prepozno - naloženo ji procesno dejanje opravi, razlogov za izrek predvidene sankcije za njeno zamudo ni več. Sodišče prepozno opravljeno procesno dejanje lahko upošteva.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločanje o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se predlog za ureditev meje z dne 10. 5. 2010 šteje za umaknjenega in nepravdni postopek ustavilo. Tako je odločilo na podlagi 36. člena ZNP1 po ugotovitvi, da predlagatelji v postavljenem 30-dnevnem roku niti na dan izdaje izpodbijanega sklepa niso založili predujma za stroške sodnega izvedenca geodetske stroke, brez katerega sodišče ne more odločiti v postopku za sodno ureditev meje.

2. Predlagatelji vlagajo pritožbo iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena ZPP2 v zvezi s 37. členom ZNP). Predlagajo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Navajajo, da je izpodbijani sklep nezakonit. Izdan je po prejemu plačila predujma za izvedenca. Založen je bil sedem let po podaji predloga za ureditev meje, vendar pred izdajo izpodbijanega sklepa. 16. 1. 2018 je bil v celoti plačan, zato sodišče ne bi smelo ustaviti postopka, ker predlog ni bil umaknjen. S plačilom predujma niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 36. člena ZNP.

3. Na pritožbo je odgovoril tretji nasprotni udeleženec, ki predlaga njeno zavrnitev. Ostali nasprotni udeleženci niso vložili odgovor na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz podatkov spisa in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil predlog za ureditev meje v tej zadevi vložen že 10. 5. 2010, in sicer na podlagi poziva pristojne geodetske uprave predlagateljem po 39. členu ZEN3, to je zaradi njihovega nestrinjanja s predlagano mejo v upravnem postopku. Sodišče je opravilo prvi narok v tej zadevi 7. 12. 2017 (šele po več kot sedmih letih od vložitve predloga). Na naroku je predlagatelje pozvalo k plačilu predujma za izvedenca geodetske stroke v roku 30 dni. Skladno s 36. in 134. členom ZNP jih je pravilno poučilo, da bo sicer, če odrejeni predujem za stroške izvedbe tega dokaza ne bo založen v postavljenem roku, štelo, da so predlog umaknili. Pravilna je ugotovitev sodišča, ki je pritožba ne graja, da je postavljeni rok za plačilo predujma potekel 8. 1. 2018 in da v tem roku predujem ni bil plačan. Zmotna in v nasprotju s podatki spisa pa je nadaljnja ugotovitev sodišča, češ da ni bil plačan niti na dan izdaje izpodbijanega sklepa. V spisu je namreč sporočilo pristojne službe, da je bil predujem založen 15. 1. 2018 (podatki na red. št. 75 spisa). Pritožba ima torej prav, da je bil izpodbijani sklep izdan po plačilu predujma.

6. Drži, da je bilo plačilo predujma glede na postavljeni sodni rok prepozno in je imelo sodišče oporo za izdajo izpodbijanega sklepa v 36. členu ZNP. Načeloma so roki, ki se nanašajo na procesna ravnanja strank, kakršno je tudi plačilo predujma za izvedenca, prekluzivni. Če rok ni podaljšan (podaljšanje pa je treba predlagati pred potekom postavljenega roka, česar v obravnavanem primeru predlagatelji niso storili in tega ne trdijo niti v pritožbi), nastopi prekluzija. Vendar je v sodni praksi že zavzeto stališče, da se prepozno opravljena procesna dejanja lahko upoštevajo, če so opravljena, preden sodišče izreče predvideno sankcijo4. Oporo ima tudi v teoriji5, ki jo opozarja na namen sodnih rokov za strankina procesna ravnanja. Ta je v zagotavljanju pospešitve postopka in je dosežen le, če sodišče po poteku roka že izda predvideno sankcijo. Če tega še ne stori, stranka pa - čeprav prepozno - naloženo ji procesno dejanje opravi, razlogov za izrek predvidene sankcije za njeno zamudo ni več. Sodišče prepozno opravljeno procesno dejanje lahko upošteva.

7. Za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi. Ob dejstvu, da je bil predlog za sodno določitev meje vložen že pred več kot sedmimi leti, da je bilo plačilo predujma predlagateljem naloženo šele na naroku 7. 12. 2017 in da je bil plačan le z nekaj dnevno zamudo (in sicer v zimskem času, ko sodišče, kot je splošno znano, ne razpisuje narokov z izvedenci geodetske stroke na kraju samem, in torej nekaj dnevna zamuda s plačilom predujma v ničemer ne zavleče postopka) in preden je sodišče izdalo izpodbijani sklep, je izrečena sankcija z domnevo umika predloga, s katero pritožniki izgubijo sodno varstvo6, prestroga, nesorazmerna in v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Zato je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da bo nadaljevalo s postopkom (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

8. Odločanje o pritožbenih stroških je pridržano za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986. 2 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami. 3 Zakon o evidentiranju nepremičnin, Ur. l. RS, št. 47/06 s spremembami. 4 Primerjaj odločbe VSL II Cp 958/2000, VSK II Cpg 235/2001, VSL III Cp 1143/2009, VSL I Cp 1812/2011, VSL II Cp 1144/2016, VSL II Cpg 93/2017. 5 Primerjaj: Galič, A., v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 457. 6 Primerjaj šesti odstavek 39. člena ZEN, ki določa, da se v primeru ustavitve sodnega postopka ureditve meje nadaljuje upravni postopek evidentiranja urejene meje in se kot urejena meja evidentira predlagana meja v upravnem postopku.