Jedro

Prav tako pa sodišče druge stopnje glede na okoliščino, da ob tem ko predmetna izvršba zaradi izterjave denarne terjatve višini 3.794,99 EUR že teče na plačo in premičnine, pri dovolitvi izvršbe še na 15 dolžnikovih nepremičnin manjkajo razlogi o sorazmernosti posega v dolžnikovo pravico do mirnega uživanja premoženja, saj se glede na določbo 3. člena ZIZ izvršba za poplačilo denarne terjatve lahko dovoli (in opravi) le v obsegu, ki je za njeno poplačilo potreben.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka), zavrnilo predlog za odlog (II. točka izreka) ter dolžniku naložilo, da upniku v roku 8 dni od prejema sklepa povrne 223,99 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 9. dne od vročitve tega sklepa dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Navedeno odločitev s pravočasno pritožbo izpodbija dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Ne strinja se z zaključkom izpodbijanega sklepa, da je njegov ugovor neobrazložen, ker ni ugovarjal ugovornemu razlogu iz 7. točke 55. člena ZIZ. V zvezi s tem izpostavlja, da je v ugovoru opozarjal na neizvršljivost in nerazumljivost izreka sklepa, saj iz I. točke izreka sklepa I 2554/2018 z dne 10. 7. 2018 ni jasno, na podlagi katerega sklepa o izvršbi se nadaljuje izvršba, ker so ti podatki v izreku izpodbijanega sklepa nepopolni (navedena je zgolj opravilna številka in datum sklepa o izvršbi, ne pa tudi, katero sodišče je sklep o izvršbi izdalo). Ker sklepe o izvršbi izdajajo okrajna sodišča, ki jih je v Sloveniji 44, zatrjuje, da navedba opravilne številke sklepa o izvršbi brez hkratnega podatka o sodišču, ki je sklep o izvršbi izdalo, predstavlja nepopolnost, ki vodi v nerazumljivost in neizvršljivost izpodbijanega sklepa. Sodišču očita, da se do zatrjevanega ni prepričljivo opredelilo. Zatrjuje, da v izreku napadenega sklepa obstaja tudi nasprotje, saj sodišče najprej dovoli izvršbo na vse nepremičine, nato pa v zvezi z eno od nepremičnin zaključi (konkretno del stavbe ...), da za odločanje o predlogu ni krajevno pristojno. Ker gre za nasprotje med I. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa očita kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Poudarja, da čeprav je hkrati z ugovorom vložil predlog za omejitev izvršbe, iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da se zavrne predlog za odlog izvršbe, čeprav dolžnik odloga izvršbe ni predlagal in čeprav sodišče v 7. točki obrazložitve vsebinsko presoja predlog za omejitev izvršbe. Glede na navedeno zatrjuje, da je sklep sodišča prve stopnje tudi v tem delu obremenjen s kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Izpodbija tudi vsebinske razloge zavrnitve predlagane omejitve izvršbe ter zatrjuje, da zgolj dejstvo, da ZIZ ne določa spodnje meje terjatve, za izterjavo katere bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na nepremičnine, po prepričanju dolžnika ne zadostuje za zavrnitev predlagane omejitve izvršbe, ki teče za izterjavo zneska 3.794,99 EUR na nepremičnine vredne skupno 109.786,50 EUR, saj je nadaljevanje nepremičninske izvršbe v konkretnem primeru nesorazmerno. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa oziroma podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Skladno s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov druga sredstva oziroma predmete izvršbe. Zoper sklep, izdan na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZIZ, so ugovorni razlogi omejeni le na novo izvršilno sredstvo in nov predmet izvršbe1. Skladno s prvim odstavkom 55. člena ZIZ so relevantni ugovorni razlogi le razlogi, ki izvršbo (z novim izvršilnim sredstvom oziroma predmetom) preprečujejo.

5. Pritrditi je pritožbenim trditvam, da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da je dolžnikov ugovor neobrazložen. Zakonsko dopustni ugovorni razlogi pri ugovoru zoper dovolitev izvršbe z novim izvršilnim sredstvom namreč niso samo razlogi po 7. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, temveč vsi razlogi, ki izvršbo z novim sredstvom preprečujejo. Nenazadnje navedeno potrjuje tudi postopanje sodišča prve stopnje, ko je ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom vročalo upniku v odgovor, prav tako pa je vsebinsko presojalo ugovorne očitke. Vendar pa na tem mestu pritožba utemeljeno opozarja, da so razlogi v zvezi s tem pomanjkljivi oziroma jih ni. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa tako ne izhaja, zakaj sodišče prve stopnje šteje, da je ugovor neutemeljen tudi v delu, ko dolžnik izpostavlja neizvršljivost izreka z ugovorom napadenega sklepa. Prav tako pa sodišče druge stopnje glede na okoliščino, da ob tem ko predmetna izvršba zaradi izterjave denarne terjatve višini 3.794,99 EUR že teče na plačo in premičnine, pri dovolitvi izvršbe še na 15 dolžnikovih nepremičnin manjkajo razlogi o sorazmernosti posega v dolžnikovo pravico do mirnega uživanja premoženja, saj se glede na določbo 3. člena ZIZ izvršba za poplačilo denarne terjatve lahko dovoli (in opravi) le v obsegu, ki je za njeno poplačilo potreben2. 6. Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je dolžnikov predlog za omejitev izvršbe neobrazložen in zato neutemeljen, saj dolžnik ni zatrjeval in izkazal, da bo upnik z drugimi sredstvi izvršbe poplačan. Ker iz izreka izpodbijanega sklepa, konkretno iz II. točke izhaja, da je sodišče zavrnilo predlog za odlog izvršbe, pritožba utemeljeno očita obstoj nasprotja med razlogi in izrekom ter obremenjenost prvostopnega sklepa z absolutno bistveno kršitvijo določbo postopka po 14. točki drugega podstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi v tem delu.

7. Ker so pomanjkljivosti takšne, da izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti, sodišče druge stopnje pa zaradi narave stvari omenjenih pomanjkljivosti ne more odpraviti, je pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje odpravi zgoraj izpostavljene kršitve ter za svojo odločitev navede razloge, ki si ne bodo nasprotovali in ki ne bodo nasprotovali izreku.

8. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Primerjaj: Načelno pravno mnenje, občna seja VSS z dne 18. 6. 1996. 2 ″Ob upoštevanju zgoraj navedenih ugotovitev, zlasti nizke vrednosti dolga, izterjanega s sodno prodajo pritožnikove hiše, ter ob tem, da državni organi niso upoštevali drugih primernih in manj skrajnih ukrepov, sodišče ugotavlja, da država ni vzpostavila pravičnega ravnotežja med zasledovanim ciljem in ukrepom, uporabljenim v izvršilnem postopku proti pritožniku. Torej je bil kršen 1. člen protokola št. 1 konvencije.″ (Zadeva Vaskršić proti Sloveniji, sodba z dne 25. 4. 2017).