25. 11. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž., ki ju zastopa mag. C. C., odvetnik v Z., na seji senata dne 3. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 173/2003 z dne 9. 3. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. N 34/2002 z dne 17. 12. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog pritožnikov (v nepravdnem postopku predlagateljev) za delitev funkcionalnega zemljišča parc. št. 3640 k.o. V. Višje sodišče je pritožbo pritožnikov zavrnilo. Odločitev sodišč temelji na stališču, da po petem odstavku 105. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 – SPZ) delitev funkcionalnega zemljišča večstanovanjske hiše, ki je v solastnini etažnih lastnikov, ni mogoča.

2.Pritožnika v ustavni pritožbi zatrjujeta kršitev "ustavne svoboščine do uživanja lastnine po 67. členu Ustave". Stališče izpodbijanega sklepa, da skupnega zemljišča ni mogoče deliti, ker služi stanovanjski hiši kot celoti, je po njunem mnenju zmotno. Pojasnjujeta, zakaj je po njuni oceni mogoča "razdružitev" 424 m² velikega dvorišča, ki je vknjiženo kot solastnina vsakokratnih etažnih lastnikov. Zaradi izpodbijane odločitve naj ne bi mogla v miru uživati svoje solastnine, saj se ne moreta upreti drugima solastnikoma, ki skupno dvorišče uporabljata v celoti zase in za svoje poslovne partnerje.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava in pri ugotavljanju dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnika zatrjevane kršitve pravice do zasebne lastnine (33. člen v zvezi s prvim odstavkom 67. člena Ustave) ne izkažeta. Ustavno sodišče je že večkrat pojasnilo, da očitek o nepravilnosti sodne odločbe (zaradi napačne uporabe materialnega prava), ki posega v premoženjskopravni položaj pritožnika, sam po sebi ne izkazuje kršitve te pravice. Kršitev bi bila podana le v primeru, če bi sodišče svojo odločitev oprlo na kakšno pravno stališče, ki bi bilo z vidika pravice do zasebne lastnine nesprejemljivo. Stališče, da nihče izmed solastnikov ne more zahtevati delitve solastnine na skupnih delih večstanovanjske hiše, ki je v etažni lastnini, ni takšno. Ustavne pritožbe pritožnika prav tako ne moreta utemeljiti s trditvijo, da jima solastnika onemogočata uporabo dvorišča, saj to za odločitev sodišč v postopku delitve stvari ni (bilo) pravno pomembno.

5.Ker očitno ne gre za kršitev človekove pravice, kot jo zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić