Jedro

Družbenik ni upnik s terjatvijo do stečajnega dolžnika, do stečajnega dolžnika nima obligacijskih pravic. Kot družbenik stečajnega dolžnika ima po uspešno izvedenem stečajnem postopku le korporacijsko pravico, torej premoženjsko pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po izvedbi stečajnega postopka. Zato nima aktivne legitimacije za pritožbo proti sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo pritožnika – družbenika stečajnega dolžnika zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu.

2. Pritožnik se je zoper sklep pritožil. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP v prvem odstavku 344. člena določa, da smejo pritožbo proti sklepu v zvezi s prodajo premoženja dolžnika, sem pa spada tudi pritožba proti sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu, vložiti samo upniki. Pritožbeno ni sporna ugotovitev sodišča prve stopnje, temu pa pritrjuje tudi upravitelj, da pritožnik ni upnik v smislu 57. člena ZFPPIPP.

5. Pritožnik večkrat navaja, da je bil edini družbenik stečajnega dolžnika. Vendar kot družbenik ni upnik s terjatvijo do stečajnega dolžnika, nastalo iz pravno poslovnih razmerij s stečajnim dolžnikom. Do stečajnega dolžnika nima obligacijskih pravic. Kot družbenik stečajnega dolžnika ima po uspešno izvedenem stečajnem postopku le korporacijsko pravico, torej premoženjsko pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po izvedbi stečajnega postopka (če bi ta sploh obstajal; primerjaj sklep VSL, Cst 81/2018 z dne 28. 2. 2018).

6. Ker pritožnik nima aktivne legitimacije za pritožbo proti sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu, se višje sodišče ne bo posebej opredeljevalo do obširnih pritožbenih navedb glede prakse Evropskega sodišča in Ustavnega sodišča Republike Slovenije, kot tudi ne na navedbe v zvezi z ustavnostjo in zakonitostjo odločitev upravnih organov glede stečajnega dolžnika. Te trditve namreč niso v pravno pomembni zvezi z izpodbijano odločitvijo (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Višje sodišče razume pritožnika, da je v stiski zaradi stečaja pravne osebe, katere družbenik je bil. Vendar, kot je navedel tudi že upravitelj, ko se enkrat stečajni postopek nad pravno osebo začne, je treba njeno premoženje unovčiti in poplačati upnike.

7. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.