21. 10. 2010

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe METRA CONT., d. o. o., Šempeter pri Gorici, ki jo zastopa Ivan Šalinovič, odvetnik v Ljubljani, na seji 21. oktobra 2010

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 742/2005 z dne 5. 3. 2009 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 477/2003 z dne 24. 2. 2005 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 4a. člena Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95, 28/95, 32/99, 40/99 – popr. in 59/02) ter 48. in 49. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08 in 8/10) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to zavrnilo tožbo pritožnice zoper odločbo Ministrstva za finance (ki je zavrnilo pritožbo pritožnice zoper odločbo Carinskega urada Nova Gorica). Prvostopenjski upravni organ je pritožnici obračunal carino in davek na dodano vrednost za blago, ki je bilo v okviru tranzitnega carinskega postopka prijavljeno na podlagi Enotne carinske listine št. K11-47141 z dne 31. 5. 2000 (v nadaljevanju ECL) in ki ni bilo predloženo namembnemu carinskemu organu. Pritožnica zatrjuje, da so ji bile z izpodbijanimi odločbami kršene pravice iz 22. in 25. člena Ustave ter da je bil kršen tudi 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP).

2.Hkrati z ustavno pritožbo vlaga pritožnica (pobudnica) tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 4a. člena Carinskega zakona (v nadaljevanju CZ) ter 48. in 49. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Zatrjuje, da je razlaga Vrhovnega sodišča, po kateri izpodbijanih določb ni mogoče uporabiti v carinsko-upravnem postopku in se namesto njih v tem postopku uporablja 80. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju OZ) oziroma prej 98. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89 – v nadaljevanju ZOR), v neskladju s 1., 2. in 3. členom Ustave ter s 6. členom EKČP. Meni, da je pooblastilo po zaposlitvi iz 80. člena OZ oziroma 98. člena ZOR izjema od splošnega pravila iz prvega odstavka 32. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 15/05 – uradno prečiščeno besedilo – ZGD) in da zato izjem, ki so določene za prodajalce v trgovinah, osebe, ki opravljajo določena dela v gostinstvu ipd., Vrhovno sodišče z razlago ne bi smelo razširjati na osebe, ki zastopajo družbo pred državnim organom (v obravnavanem primeru na zaposleno pri špediterju, ki naj bi zastopala pritožnico ob vložitvi ECL).

3.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker zatrjevane kršitve človekovih pravic niso podane (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijana 48. in 49. člen ZUP ne učinkujeta neposredno. Ustavno sodišče v takih primerih šteje, da se lahko pobuda vloži po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82).

6.Izpodbijani 4a. člen CZ v času vložitve pobude ni več veljal. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena ZUstS lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti. Tudi 4a. člen CZ ni učinkoval neposredno. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se tudi v teh primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo (sklep Ustavnega sodišča št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007, Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87).

7.Pobudnica je izčrpala vsa pravna sredstva in v vloženi ustavni pritožbi uveljavljala razloge, iz katerih naj bi bila razlaga Vrhovnega sodišča v neskladju z Ustavo. To je tudi edini razlog, iz katerega naj bi bila izpodbijana ureditev v neskladju z Ustavo. Vendar pa Ustavno sodišče ob preizkusu pobudničine ustavne pritožbe ni ocenilo, da bi bile pritožnici z izpodbijanimi odločbami (torej tudi s sodbo Vrhovnega sodišča) kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ker je pobudničin pravni interes temeljil na vloženi ustavni pritožbi, ki je Ustavno sodišče ni sprejelo v obravnavo, tudi morebitna razveljavitev izpodbijanih določb v pobudničini zadevi v nobenem primeru ne bi več mogla učinkovati. Zato pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb in je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo (2. točka izreka).

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik