Jedro

Tožnik mora izkazati, da bi mu uspeh v takšni pravdi, torej ugotovitev ničnosti kakšnega posla, odprl možnosti, da v nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki mu ju zagotavlja zakon.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo na ugotovitev ničnosti Notarskega zapisa Pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, SV 2327/03 z dne 23. 12. 2003, sklenjenega med prvo toženko kot prodajalko in drugim tožencem kot kupcem. Tožeči stranki je na račun prve tožene stranke naložilo plačilo 1.994,33 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper prvostopenjski sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP po svoji pooblaščenki pritožuje tožnica. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi v celoti ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da je sodišče zmotno zavrglo tožbo zaradi neizkazanega pravnega interesa. Poudarja, da je pravni interes zatrjevala na dveh podlagah, in sicer kot družbenik in kot družba. Kot družbenik je tako uveljavljala kršitev predkupne pravice pri prodaji poslovnega deleža, zaradi česar je bila oškodovana. Poudarja, da družbeniku (kot imetniku lastnega poslovnega deleža) za takšno tožbo ni potrebno dokazovati posebnega pravnega interesa, saj se le ta domneva. Na tem mestu uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka, saj se sodišče do navedenega vprašanja ni opredelilo. Hkrati je sodišče spregledalo, da je bila sklenitev pogodbe sredstvo za storitev kaznivega dejanja na podlagi katerega je bila tožnica oškodovana. Ker je bila posledica takšne pogodbe storitev kaznivega dejanja, le ta ne more ostati v veljavi.

3. Odgovor na pritožbo sta podala prva toženka in drugi toženec ter predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 181. členom ZPP se ugotovitvena tožba lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno pravno korist od vložitve takšne tožbe. Terja se interes, ki je pravno utemeljen, ali drugače povedano, tožnik mora izkazati, da bi mu uspeh v takšni pravdi, torej ugotovitev ničnosti kakšnega posla, odprl možnosti, da v nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki mu ju zagotavlja zakon. Zaradi načela pravne varnosti zato ugotovitev ničnosti ne sme biti sama sebi namen (1).

6. V konkretnem primeru tožnica pravno korist utemeljuje na dveh podlagah, in sicer kot družbenica (imetnica lastnih delnic) tožnice in kot družba. V prvem primeru ničnost pogodbe uveljavlja zaradi kršitve predkupne pravice pri prodaji poslovnega deleža. Zatrjevana tožbena podlaga na ničnost Pogodbe o prenosu poslovnega deleža (v nadaljevanju pogodba) je v tem, da je bila le ta sklenjena s kršitvijo določb o prenosu poslovnega deleža po takrat veljavnemu Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) ter določb družbene pogodbe. Le ta je prenos deleža na tretje osebe dovoljevala le, če nobeden od ostalih družbenikov ni izkoristil predkupne pravice v določenem roku. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sankcija v primerih kršitve predkupne pravice ni ničnost pogodbe. Niti v določilih ZGD niti v določilih družbene pogodbe namreč takšna sankcija ni predvidena. Nasprotno, obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) v takšnih primerih predvideva izpodbojnost pogodbe in zahtevo za sklenitev nove pogodbe s predkupnim upravičencem. Ker slednjega tožnica ni storila, je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu pravilna. Tožeča stranka je namreč imela na voljo drugo pravno sredstvo, s katerim bi učinkoviteje lahko zavarovala svoj pravni položaj. Pritožbeni razlog po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podan, saj sklep sodišča vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih.

7. Enako velja za ugotovitev ničnosti v smislu 86. in 87. člena OZ. Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da morebitna uveljavitev ničnosti ne bi predstavljala pravne koristi za tožnico. Navedenega ne spremeni niti dejstvo, da je bila pogodba realizirana s pomočjo kaznivega dejanja, glede katerega je bil drugi tožnik tudi pravnomočno obsojen. Vrnitveni zahtevki bi namreč pripadali prvi toženki in drugemu tožencu. Ker tožnica sicer dajatveni zahtevek zoper drugega toženca uveljavlja v drugi pravdi, v okviru kazenskega postopka pa ji je bil prisojen premoženjskopravni zahtevek, tudi po stališču pritožbenega sodišča ni izkazala pravnega interesa za uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka v predmetni pravdi.

8. Po povedanem pritožbeni očitki niso utemeljeni, kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pa pritožbeno sodišče ni našlo, zato je pritožbo zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo prve toženka in drugega toženca pa ni pripomogel k odločanju sodišča druge stopnje in zato ni potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP).

(1) Tako tudi sodna praksa npr. odločba VS RS II Ips 355/1996 z dne 4. 12. 1996.