Jedro

Po določbi 5. točke 365. člena ZKP je z odločbo o kazni in z odločbo o varnostnem ukrepu lahko kršen kazenski zakon samo takrat, ko sodišče v sodbi prekorači pravico, ki jo ima po zakonu, ne pa takrat, ko po oceni vlagatelja zahteve nepravilno vrednoti olajševalne in obteževalne okoliščine.

Izrek

Zahteva zagovornika obs. za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S pravnomočno sodbo, navedeno v uvodu, je bil obs. spoznan za krivega hudega kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa po členu 255/IV v zvezi s členom 251/III in I KZ RS. Po členu 255/IV KZ RS mu je bila izrečena kazen 4 mesece zapora. Hkrati mu je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije.

V uvodu zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe zagovornik navaja, da uveljavlja razloge kršitve postopka, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona. Predlaga, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije pravnomočno sodbo spremeni tako, da izreče obsojencu pogojno obsodbo brez varnostnega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila.

Zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni utemeljena.

Zagovornik sicer izrečno uveljavlja kršitev določb postopka. Vendar pa ničesar ne pove o nepravilni uporabi določb kazenskega postopka in tudi ne v čem naj bi bile kršene določbe zakona o kazenskem postopku. Kršitve, ki v zahtevi za izreden preizkus pravnomočne sodbe niso pojasnjene, pa v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče preizkusiti.

Zahteva zagovornika je prezrla, da po 427. členu ZKP nepravilna ugotovitev dejanskega stanja ni razlog, na katerega bi se smela opirati. Zato je razglabljanje o tem, da sodišče ni pravilno ocenilo dejstev in okoliščin, ki vplivajo na izbiro kazenske sankcije odveč, saj tega v tem postopku ni mogoče upoštevati.

Glede na to , da obsojenčev zagovornik v obrazložitvi zahteve kršitev kazenskega zakona veže na odločbi o kazni in varnostnem ukrepu, je očitno, da ima v mislih kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 365. člena ZKP. Iz njegovih navedb pa izhaja, da to odločbo nepravilno razlaga, saj poudarja, da sodišči nista pravilno vrednotili olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Po določbi 5. točke 365. člena ZKP je z odločbo o kazni in z odločbo o varnostnem ukrepu, lahko kršen kazenski zakon samo takrat, ko sodišče v sodbi prekorači pravico, ki jo ima po zakonu. Iz samega utemeljevanja, češ da bi bil glede na obsojenčevo osebnost, da je 80 % invalid in da mu bodo morali hromo roko v enem letu amputirati, primeren izrek milejše sankcije, pogojne obsodbe, izhaja, da zagovornik ob neustreznem sklicevanju na kršitev kazenskega zakona pravzaprav izpodbija pravnomočno odločbo o kazni iz vidika njene primernosti. To pa ne more biti predmet tega postopka. povsem enaka ugotovitev velja tudi glede navedb v zahtevi, da ni opravičljiv izrek varnostnega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila, ker obsojenec ni nevaren voznik. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je iz teh razlogov ocenilo, da zahteva obsojenčevega zagovornika za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni utemeljena in jo je zato zavrnilo.