Jedro

Višina denarne odškodnine za nematerialno škodo mora biti določena po denarnih kriterijih, ki veljajo na dan novega sojenja, pri čemer znaša tako dosojena odškodnina ekvivalent - enako vrednost za posamezno uveljavljano postavko, kot je bila dosojena ob prejšnjem sojenju. V okviru takšne pravne razlage gre tudi za dejansko in pravno presojo pravilnosti in utemeljenosti v ponovljenem postopku zvišanega tožbenega zahtevka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodbo sodišča prve stopnje se v izpodbijanem obsodilnem delu in v izreku o pravdnih stroških razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Zadeva je tokrat že drugič v pritožbenem postopku. Sodišče prve stopnje je s sodbo opr. št. () z dne () razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku odškodnino v znesku 2,650.000,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. V presežku, glede plačila odškodnine v znesku 1,690.000,00 SIT, je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Proti takšni sodbi se je pritožila le tožena stranka. Sodišče druge stopnje je pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v napadenem obsodilnem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo v novo sojenje. V ponovljenem postopku je tožeča stranka s pripravljalno vlogo z dne 01.04.1997 zaradi spremenjenih razmer zvišala tožbeni zahtevek iz postavk nematerialne škode za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in za strah. Umaknila pa je zahtevek iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin za skaženost. Z zdaj izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku odškodnino v znesku 3,050.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila in sicer iz naslova škode za pretrpljene telesne bolečine 1,000.000,00 SIT, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 1,550.000,00 SIT in za strah 500.000,00 SIT. Odločilo je še, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 235.949,00 SIT, prav tako z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila, vse v 15 dneh, pod izvršbo. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Proti tej sodbi, le glede njenega obsodilnega dela, se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 353. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in vrnitev zadeve v tem obsegu v novo sojenje, le podrejeno pa njeno spremembo.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Ugotoviti je, da je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z napotkom pritožbenega sodišča in neskladja v izvedenskih mnenjih sodnih izvedencev medicinske stroke odpravilo s tem, da je priskrbelo izvedensko mnenje novega izvedenca medicinske stroke - dr. S. T. Njegovemu izvedenskemu mnenju pravdni stranki nista nasprotovali.

Opravilo je tudi obsežen dokazni postopek in na tej podlagi sprejelo številne pravilne zaključke. Pri tem pa je bilo vendar premalo pozorno na procesno situacijo, ki je nastala s pravnomočnostjo zavrnilnega dela prvostopenjske sodbe z dne () v obsegu zneska 1,690.000,00 SIT. Na to situacijo zdaj opozarja pritožba.

Že uvodoma je zapisano, da je tožeča stranka v ponovljenem postopku zvišala tožbeni zahtevek, čeprav se zoper prvo sodbo ni pritožila, kar kaže, da je bila z odločitvijo zadovoljna. Utemeljenosti takega zvišanja pa sodišče prve stopnje ni v zadostni meri raziskalo.

Podatki spisa, še zlasti izvedensko mnenje sodnega izvedenca dr.

S. T., ne dajo zadostne podlage zaključku, da bi naj bile pri tožniku ugotovljene drugačne ali celo hujše poškodbe od že opredeljenih oziroma, da bi šlo za njihov drugačen obseg, daljše trajanje ali večjo intenziteto. Zato ima pritožba prav, da bi bilo ob tako nespremenjenih dejanskih okoliščinah, upravičeno zvišanje tožbenega zahtevka le po principu valorizacije. To pomeni, da mora biti višina denarne odškodnine za nematerialno škodo določena po denarnih kriterijih, ki veljajo na dan novega sojenja, pri čemer znaša tako dosojena odškodnina ekvivalent - enako vrednost za posamezno uveljavljano postavko, kot je bila dosojena ob prejšnjem sojenju. V okviru takšne pravne razlage gre tudi za dejansko in pravno presojo pravilnosti in utemeljenosti v ponovljenem postopku zvišanega tožbenega zahtevka. Doslej zbrani dokazi so preskromni in na njihovi podlagi ni mogoče ugotoviti ali je bil tožbeni zahtevek zvišan v skladu z navedenim kriterijem.

Tako v nakazani smeri še niso raziskana vsa pomembna dejstva in bo treba to storiti v ponovljenem postopku. Valorizacijo zvišanja tožbenega zahtevka bo preizkusiti bodisi z valutno ali indeksno klavzulo, kakor se bosta pač sporazumeli pravdni stranki.

Iz navedenih razlogov je bilo treba napadeno sodbo v izpodbijanem obsodilnem delu razveljaviti, zadevo pa v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 370. člena ZPP).

Razveljavitev odločitve o glavni stvari vodi tudi k razveljavitvi stroškovne odločitve, saj bo šele ob ponovnem odločanju v zadevi znan uspeh posamezne pravdne stranke v tej pravdi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 166. člena ZPP.