- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSK sklep Cp 118/97
ECLI:SI:VSKP:1997:CP.118.97 Civilni oddelek
Povzetek
- Zaznamba spora v zemljiški knjigiAli je mogoče dovoliti zaznambo spora, če je tožba nesklepčna?
- Utemeljenost tožbenega zahtevkaAli iz dejstev, ki jih tožeča stranka zatrjuje, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka?
- Pravice tožeče strankeAli tožeča stranka lahko uveljavlja stvarno pravico na nepremičnini, če ni bila nikdar vpisana kot lastnica?
- Retroaktivna veljavnost zakonodajeAli spremembe zakonodaje na področju dedovanja kmetijskih zemljišč in gospodarstev lahko vplivajo na že zaključene zapuščinske postopke?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zaznambe spora v zemljiški knjigi, kljub temu, da tožeča stranka zatrjuje stvarno pravico na nepremičnini, ni mogoče dovoliti, če je tožba nesklepčna (iz dejstev, ki jih v tožbi zatrjuje tožeča stranka, ne more izhajati utemeljenost tožbenega zahtevka).
Izrek
Ob reševanju pritožbe tožene stranke se izpodbijani sklep po uradni dolžnosti razveljavi ter predlog za zaznambo spora zavrne.
1. in 2. toženo stranko se z njuno pritožbo napotuje na gornji izrek.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče dovolilo zaznambo spora pri vl.št... k.o. B., ker je med pravdnima strankama v teku spor glede stvarne pravice na tej nepremičnini.
Zoper ta sklep se pritožujeta pravočasno po svoji pooblaščenki druga in tretja tožena stranka. Ta v pritožbi poudarja, da tožnica ni bila nikdar vpisana v zemljiški knjigi kot lastnica spornih nepremičnin.
Za dovolitev zaznambe spora pa je odločilna narava spora ter njegove pravne posledice. Tožnica ni prizadeta v nobenih svojih zemljiškoknjižnih pravicah, saj ne gre za primer priposestvovanja, ne za delitev skupnega premoženja in ne za uveljavljanje nujnega deleža po Zakonu o dedovanju. Pritožba zato meni, da v 44. čl. Zakona o zemljiški knjigi ni bilo podlage za dovolitev zaznambe spora.
Pritožba sicer ni utemeljena, pač pa je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti po uradni dolžnosti.
Pritožba zmotno meni, da v obravnavani zadevi glede na naravo spora ne bi bila dopustna zaznamba spora po 44. čl. Zakona o zemljiški knjigi (Ur.list RS št. 33/95). Tožeča stranka namreč zatrjuje stvarno pravico na nepremičnini, ki naj bi ji šla na podlagi Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Ur.l.RS št.70/95), torej bi bila načeloma zaznamba spora v takem primeru dovoljena. Vendar pa pritožbeno sodišče v obravnavani zadevi ugotavlja, da gre za tožbo, ki ni sklepčna, saj iz dejstev, ki jih tožeča stranka v tožbi zatrjuje, ne more izhajati utemeljenost tožbenega zahtevka. Sprememba zakonodaje na področju dedovanja kmetijskih zemljišč in gospodarstev namreč ne more imeti takšnih pravnih posledic, kot jih ji pripisuje tožba. Zapuščinski postopek, na podlagi katerega meni tožeča stranka, da ji gre lastninska pravica na spornih nepremičninah, je bil zaključen v letu 1988, pri čemer so bile upoštevane določbe tedaj veljavnega Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Ur.list SRS št. 26/73). Spremembe zakona na področju dedovanja kmetijskih gospodarstev pa nimajo retroaktivne veljave, zato ne morejo pripeljati do takšnih pravnih posledic, kot jih pričakuje tožeča stranka. Ker bi lahko imela zaznamba spora določene negativne učinke za toženo stranko glede na trajanje pravdnega postopka, to pa bi bilo ob nesklepčni tožbi povsem neutemeljeno, je pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP v zv. z 381. čl. ZPP in 63. čl. Zakona o zemljiški knjigi ter 37. čl. ZNP) razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in predlog za zaznambo spora zavrnilo.