Jedro

Vprašanje lastništva zemljišča, za katerega tožnik trdi, da je po določbah omenjenega zakona pripadajoče stavbi na ulici, in na katerem naj bi tožnik od nakupa stanovanja do vzpostavitve posebnega prometnega režima na ulici imel zagotovljen parkirni prostor, v postopku izdaje dovoljenja za vstop, vožnjo, ustavitev in parkiranje v varovanem območju skupnega prometnega prostora ključno za rešitev obravnavanega spora, saj predstavlja predhodno vprašanje v smislu prvega odstavka 147. člena ZUP.

Urejanje varnega in nemotenega poteka prometa po občinskih cestah je sicer ena od izvirnih pristojnosti občin, ki pa pri določanju prometnega režima na občinskih cestah ne smejo nedopustno (to je prekomerno) posegati v pravice posameznika, ki ga prometna ureditev zadeva.

Omejitev vstopa in vožnje ter možnosti ustavitve in parkiranja vozil lastnikov stanovanj v varovanem območju občinske ceste le na določene ure dneva po presoji sodišča pomeni poseg v pravico lastnikov stanovanj na tem območju (33. člen Ustave RS), saj jim Odlok s svojo ureditvijo rabo nepremičnin omejuje. Za presojo, ali je obravnavani poseg v človekovo pravico z vidika Ustave RS dopusten, pa mora organ v ponovljenem postopku v obrazložitvi svoje odločitve pojasniti, kateri ustavno dopusten cilj je zasledoval pri ureditvi prometnega režima na tem območju (test legitimnosti), pojasniti pa mora tudi, zakaj meni, da je poseg v pravico v skladu z načelom sorazmernosti (test sorazmernosti), kar pomeni, da mora obrazložiti, zakaj je z Odlokom vzpostavljeni prometni režim primeren in nujen za dosego želenega cilja, pa tudi sorazmeren v ožjem pomenu.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Dovoljenje Mestne uprave Mestne občine Maribor št. 3712-217/2020-10 z dne 6. 8. 2021 se v točkah 1 in 3 izreka odpravi ter se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR ter DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

_Potek upravnega postopka_

1. Z izpodbijano odločbo je občinski upravni organ, na podlagi vloge tožniku, izdal dovoljenje št. 3712-217/2020-10 z dne 6. 8. 2021, ki tožniku dovoljuje, da z vozilom z registrsko številko ... zapelje v varovano območje skupnega prometnega prostora v dostavnem času (dnevno med 5.00 in 9.30 uro - vstop in med 5.00 ter 10.00 uro - izstop) do dostavnih mest, označenih za stanovalce (1. točka izreka). Tako je tožniku uvoz/izvoz v varovano območje skupnega prometnega prostora dovoljen iz vstopno/izstopnega mesta - Cafova ulica z vstopno kartico - evidenčna št. ... (2. točka izreka), na dostavnih mestih pa je ustavitev in parkiranje tožniku dovoljeno največ za 30 minut (3. točka izreka). Organ je upravičenca poučil, da je treba dovolilnico o upravičenosti do uvoza namestiti na vidno mesto v vozilo, neposredno pod vetrobranskim steklom tako, da je v celoti vidna iz zunanje strani (4. točka izreka). Kolikor upravičenec uporablja dovoljenje, dovolilnico ali vstopno kartico v nasprotju s pogoji iz dovoljenja, odloka, ali če imetnik dovolilnice omogoči uporabo te dovolilnice za drugo vozilo, lahko pristojni organ odloči o preklicu dovoljenja ter spremembi pravic na elektronski vstopni kartici za obdobje 12 mesecev (5. točka izreka). Dovoljenje se izda do preklica (6. točka izreka). Izgubo ali nedelovanje kartice je prejemnik dolžan sporočiti izdajatelju kartice. V primeru spremembe registrske številke vozila si je stranka dolžna pridobiti novo dovolilnico (7. točka izreka). Vlagatelj sam nosi svoje stroške postopka (8. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik dne 12. 2. 2020 pri upravnem organu zaprosil za izdajo dovoljenja za vožnjo v območju spremenjenega prometnega režima na Cafovi ulici v Mariboru. K vlogi je med drugim priložil dokazilo o lastništvu stanovanja na Cafovi ulici ... ter sklep Okrajnega sodišča v Celju o zaznambi postopka določitve pripadajočega zemljišča po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju: ZVEtL-1). Dne 7. 7. 2021 je organ tožnika pozval, naj v postavljenem roku predloži dokazilo, da ima na Cafovi ulici, v varovanem območju skupnega prometnega prostora, izven javne prometne površine, zagotovljen parkirni prostor in naj se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. V odgovoru na omenjeni poziv je tožnik po svojem pooblaščencu pojasnil, da je kot lastnik stanovanja na naslovu Cafova ulica ... solastnik parkirnih prostorov na zemljišču z ID znakom ..., ki predstavljajo skupno zemljišče etažnih lastnikov, pojasnil pa je tudi, da je v zvezi s tem zemljiščem v teku postopek pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. Navedel je še, da je Odlok o občinskih cestah v Mestni občini Maribor (v nadaljevanju: Odlok), ki določa prometni režim, neustaven, ker zmanjšuje vrednost nepremičnin na Cafovi ulici in postavlja lastnike nepremičnin, ki nimajo zagotovljenega parkirnega mesta v tem območju, v neenakopraven položaj, saj so merila za stanovalce Cafove ulice strožja od meril za stanovalce peš cone, ki imajo lahko parkirni prostor zagotovljen kjerkoli, ne le na dvoriščih stavb.

3. V zvezi z navedbo o neustavnosti Odloka upravni organ pojasnjuje, da upravni organi zaradi načela zakonitosti ne smejo presojati medsebojne skladnosti predpisov in tudi ne odkloniti njihove uporabe. Glede očitka o neenaki obravnavi stanovalcev Cafove ulice ter stanovalcev peš cone pa navaja, da veljajo za vse stanovalce enaka merila za vstop in vožnjo po obeh omenjenih območjih. Pojasnjuje, da je urejanje prometa na Cafovi ulici, ki je po Zakonu o cestah (v nadaljevanju: ZCes-1) občinska cesta, v pristojnosti občine. Neutemeljeno je po mnenju upravnega organa tudi sklicevanje tožnika na sodni postopek za določitev pripadajočega zemljišča, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, saj predmetni postopek še ni pravnomočno končan. V času odločanja organa na prvi stopnji je bila tako lastninska pravica na zemljišču z ID znakom ... do celote vknjižena v korist Mestne občine Maribor.

4. Tožnik, ki ni izkazal, da ima na Cafovi ulici v Mariboru izven javne prometne površine možnost parkiranja na lastnem zemljišču ali v garaži, po mnenju organa ne izpolnjuje pogoja za pridobitev dovoljenja za 24-urni vstop v varovano območje skupnega prometnega prostora.

5. Zoper navedeno dovoljenje je tožnik vložil pritožbo, ki jo je župan Mestne občine Maribor kot drugostopenjski organ, z odločbo št. 3712-836/2021-5 z dne 28. 10. 2021, kot neutemeljeno zavrnil. Po mnenju pritožbenega organa so bila pri izdaji izpodbijane odločitve določila Odloka uporabljena pravilno, tožnik pa tudi po ponovnem pozivu organa v pritožbenem postopku ni izkazal možnosti parkiranja v varovanem območju Cafove ulice. Pri zemljišču z ID znakom ... je bila tudi v času odločanja organa na drugi stopnji lastninska pravica vpisana izključno v korist Mestne občine Maribor. Okrajno sodišče v Mariboru namreč niti v času odločanja pritožbenega organa v postopku z opr. št. N 140/2019 še ni odločilo.

_Tožbene navedbe_

6. Tožnik v tožbi v upravnem sporu navaja, da je lastnik stanovanja na Cafovi ulici ... v Mariboru, do katerega je ves čas od nakupa dalje prosto dostopal s svojim avtomobilom in tudi parkiral na parkirnih prostorih zemljišča, ki se nahaja na navedeni ulici. Zaradi namere toženke, da poseže v njihovo lastnino na navedenem zemljišču, so etažni lastniki stavb na Cafovi ulici ..., ... in ... in stavb na Trgu ... in ... v Mariboru pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pričeli postopek določitve pripadajočega zemljišča, ki se vodi pod opr. št. N 140/2019, spor pa je zaznamovan tudi v zemljiški knjigi. Da območje parkirnih prostorov na Cafovi ulici predstavlja tem stavbam pripadajoče zemljišče, izkazuje tudi izvedensko mnenje, ki ga je tožnik priložil tožbi. Ker so etažni lastniki lastninsko pravico na omenjenem zemljišču pridobili že na podlagi samega zakona, po mnenju tožnika ni treba čakati na pravnomočno odločitev sodišča. 7. Za uvedbo varovanega območja skupnega prometnega prostora na Cafovi ulici toženka ni sprejela nobenega splošnega akta, temveč je to območje dejansko nastalo s postavitvijo signalizacije, zlasti potopnih valjev, ki omogočajo vožnjo skozi to območje le z dovolilnico. Dejansko onemogočanje voženj skozi to območje in ustavljanje ter parkiranje kadarkoli v dnevu in kolikor je za to potreba, po njegovem mnenju predstavlja nedopusten poseg v njegovo ustavno zagotovljeno pravico do enakega varstva pravic in pravico do zasebne lastnine. Tudi določilo petega odstavka 66. člena Odloka, ki lastnikom stanovanj na območju umirjenega prometa omogoča časovno neomejen dostop z vozilom le v primeru, če so lastniki ali najemniki garaž, ali pa imajo zagotovljen parkirni prostor na dvorišču, predstavlja po njegovem mnenju nedopusten poseg v lastninsko pravico, saj lastnike stanovanj omejuje v načinu rabe, pomembno pa tudi zmanjšuje vrednost njihove lastnine.

8. Tožnik nadalje navaja, da je obravnavana ureditev nesorazmerna s cilji, ki bi jih toženka lahko zasledovala pri določitvi takšnega območja, prometni režim pa je strožji tudi od režima, ki velja za lastnike stanovanj v območju za pešce, saj v skladu s 63. členom Odloka tem lastnikom stanovanj za časovno neomejen dostop do stanovanj zadošča, da imajo kjerkoli, ne le na dvorišču, zagotovljen parkirni prostor. Zaradi nesorazmernosti posega v ustavno pravico tožnika do zasebne lastnine, Odloka v delu, ki lastnikom stanovanj časovno omejuje vožnjo v območju umirjenega prometa na Cafovi ulici, pri odločanju ni mogoče upoštevati.

9. Tožnik sodišču predlaga, naj ga v postopku zasliši, nato pa naj odločbo, izdano v postopku o pritožbi, odpravi, izdano dovoljenje pa spremeni v 1. in 3. točki tako, da tožniku dovoli, da sme z osebnim vozilom z registrsko številko ... zapeljati v varovano območje skupnega prometnega prostora na Cafovi ulici v Mariboru in iz njega odpeljati kadarkoli v času od 00.00 do 24.00 ure dnevno ter tam ustavljati in parkirati brez časovnih omejitev. Ob tem še predlaga, da sodišče toženki naloži povrnitev stroškov postopka, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

_Navedbe toženke v odgovoru na tožbo_

10. Toženka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe ter vztraja pri razlogih, ki so navedeni v obrazložitvi obeh odločb. Meni, da je sklicevanje tožnika na sodni postopek za določitev pripadajočega zemljišča, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. N 140/2019, neutemeljeno, saj navedeni postopek še ni pravnomočno končan. Na sporni parceli z ID znakom ... je bila ves čas upravnega postopka vknjižena lastninska pravica do celote v korist Mestne občine Maribor, kar pomeni, da ne držijo tožbene navedbe o posegu toženke v skupno lastnino etažnih lastnikov.

11. Glede sklicevanja tožnika na protiustavnost in nezakonitost Odloka toženka vztraja, da upravni organ ne sme po lastni presoji odkloniti uporabe nižjega predpisa. Nadalje izpostavlja, da je po 95. členu ZCes-1 upravljavec občinskih cest občinska oziroma mestna uprava, način izvajanja nalog upravljanja pa določi pristojni organ občine s splošnim aktom, kar je toženka storila z Odlokom. S 66.b in 66.c členom, ki sta bila vnesena v Odlok z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah v Mestni občini Maribor, pa je toženka izrecno predpisala varovano območje skupnega prometnega prostora (66.b člen) ter določila pogoje za dostavo v varovanem območju skupnega prometnega prostora (66.c člen). Odlok omogoča 24-urni vstop v varovano območje skupnega prometnega prostora in vožnjo v tem območju le tistim, ki izkažejo možnost parkiranja vozila v lastni ali najeti garaži in tistim, ki izkažejo, da imajo zagotovljen parkirni prostor. V nasprotnem primeru bi varovano območje skupnega prometnega prostora postalo divje parkirišče, s tem pa bi bil kršen tudi javni interes. Dolžnost toženke kot samoupravne lokalne skupnosti je namreč, da upravlja z javnimi prometnimi površinami v korist vseh udeležencev v prometu, zlasti najranljivejših (to je otrok, invalidov, pešcev, kolesarjev, staršev z otroškimi vozički), kar je tudi osnovni namen vzpostavitve obravnavanega območja. Ker tožnik v postopku kljub pozivom organa ni izkazal, da je lastnik ali najemnik garaže oziroma, da ima kot lastnik ali najemnik stanovanja znotraj varovanega območja zagotovljen parkirni prostor, je organ na prvi stopnji odločil pravilno, ko je tožniku zavrnil vlogo za 24-urni vstop in vožnjo v varovanem območju skupnega prometnega prostora na Cafovi ulici v Mariboru.

12. Glede na obrazloženo toženka sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

_Nadaljnje navedbe tožnika_

13. Tožnik v nadaljnji pripravljalni vlogi prereka navedbe toženke in izpostavlja, da na Cafovi ulici ni vrtcev, osnovnih šol, domov starostnikov, zdravstvenih domov ali centrov za rehabilitacijo invalidov, ki bi lahko opravičili prometni režim na tem območju.

_Odločanje po sodnici posameznici_

14. Sodišče je v zadevi na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) odločilo po sodnici posameznici, kot je bilo to odločeno s sklepom opr. št. II U 361/2021-13 z dne 5. 10. 2022. _Sodna presoja_ **K točki I izreka:**

15. Tožba je utemeljena.

16. Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je odločitev občinske uprave Mestne občine Maribor, da se tožniku dovoli vstop z vozilom iz Cafove ulice v varovano območje skupnega prometnega prostora in vožnja do dostavnih mest, označenih za stanovalce, le v časovno omejenem dostavnem času in da se mu na dostavnih mestih dovoli ustavitev in parkiranje v trajanju največ 30 minut. 17. Tožnik izdanemu dovoljenju nasprotuje, ker meni, da bi mu organ, kot lastniku stanovanja v varovanem območju na Cafovi ulici, moral dovoljenje izdati neomejeno, torej za vstop v varovano območje skupnega prometnega prostora, za vožnjo po njem ter za parkiranje tudi izven časovno omejenega dostavnega časa. Zatrjuje namreč, da ima v navedenem območju zagotovljen parkirni prostor na zemljišču, ki je v solasti etažnih lastnikov stanovanj v stavbi na naslovu Cafova ulica ..., v kateri se nahaja tudi njegovo stanovanje. Lastninsko pravico na navedenem zemljišču, ki se po ZVEtL-1 šteje za pripadajoče stavbi, naj bi kot eden od etažnih lastnikov pridobil po samem zakonu, pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pa je s tem v zvezi v teku tudi nepravdni postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča (opr. št. N 140/2019).

18. Po Odloku, vključno z vsemi veljavnimi spremembami in dopolnitvami, ki so veljale v času izdaje izpodbijanega dovoljenja,1 so pogoji za vstop (tretja alineja prvega odstavka 62. člena ter tretja alineja drugega odstavka 66.b člena) in vožnjo (peta alineja prvega odstavka 63. člena ter peta alineja prvega odstavka 66.c člena) vozil lastnikov in najemnikov stanovanj v območju za pešce in v varovanem območju skupnega prometnega prostora (katerega sestavni del je po prvi alineji prvega odstavka 66.b člena Odloka tudi Cafova ulica) enaki. Vozilom lastnikov in najemnikov stanovanj, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 ton, sta namreč vstop v omenjeni območji ter vožnja dovoljena tudi izven dostavnega časa, a le pod pogojem, da imajo _zagotovljen parkirni prostor_ (peta alineja prvega odstavka 63. člena in peta alineja prvega odstavka 66.c člena).

19. Tožnik je že v upravnem postopku svoje upravičenje do vstopa v Cafovo ulico in do vožnje ter parkiranja v tej ulici tudi izven dostavnega časa utemeljeval s sklicevanjem na solastništvo zemljišča z ID znakom ..., na katerem naj bi imel kot etažni lastnik stanovanja na naslovu Cafova ulica ... zagotovljeno parkirno mesto. Z namenom, da se ugotovi, ali je omenjeno zemljišče pripadajoče stavbam na naslovih Cafova ulica ..., ..., in ... ter Trg ... in ... in torej v solastnini etažnih lastnikov teh stavb, je bil po ZVEtL-1 pred Okrajnim sodiščem v Mariboru sprožen nepravdni postopek, ki v času odločanja v upravnem postopku (na prvi in drugi stopnji) še ni bil pravnomočno končan. To dejstvo med strankama ni sporno.

20. Namen ZVEtL-1 je, da se v posebnem nepravdnem postopku nepremičninske evidence uskladijo _z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin_, in sicer, da se (med drugim) ugotovi tudi pripadajoče zemljišče k stavbam, ki so bile zgrajene pred 1. 1. 2003 (1. člen ZVEtL-1). Po zakonu se šteje, da je pripadajoče zemljišče _skupni del stavbe_ in tako _v solastnini_ njenih vsakokratnih lastnikov (tretji odstavek 23. člena ZVEtL-1). ZVEtL-1 v 41. členu določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za začetek postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča (ta se lahko začne, če je bila stavba, h kateri se ugotavlja pripadajoče zemljišče, zgrajena pred 1. 1. 2003, in če _lastnik stavbe v zemljiški knjigi še nima vpisane lastninske pravice_ na njenem pripadajočem zemljišču), opredeljuje pa tudi pripadajoče zemljišče, ki predstavlja po 42. členu tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in _je postalo last lastnika stavbe_ na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. 1. 2003, kot so zlasti predpisi o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ali predpisi, ki so urejali pravila o posledicah gradnje na tujem svetu, pravila etažne lastnine in pravila o vezanosti pravic na zemljišču na pravice na stavbi. Če ni dokazano drugače, se po 44. členu ZVEtL-1 šteje, da je zemljišče, za katerega sodišče ugotovi, da je pripadajoče stavbi, _last lastnika stavbe_ in da je s prehodom lastninske pravice na stavbi na pridobitelja prešla tudi lastninska pravica na pripadajočem zemljišču take stavbe.

21. Iz citiranih določb ZVEtL-1 izhaja, da je vprašanje lastništva zemljišča, za katerega tožnik trdi, da je po določbah omenjenega zakona pripadajoče stavbi na Cafovi ulici ..., in na katerem naj bi tožnik od nakupa stanovanja do vzpostavitve posebnega prometnega režima na Cafovi ulici imel zagotovljen parkirni prostor, v postopku izdaje dovoljenja za vstop, vožnjo, ustavitev in parkiranje v varovanem območju skupnega prometnega prostora ključno za rešitev obravnavanega spora, saj predstavlja predhodno vprašanje v smislu prvega odstavka 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Glede omenjenega zemljišča toženka v izpodbijanem dovoljenju, pa tudi v odločbi, izdani v pritožbenem postopku, ugotavlja, da je po podatkih zemljiške knjige v njeni izključni lasti, na podlagi česar zaključuje, da tožnik ni izkazal, da ima znotraj varovanega območja skupnega prometnega prostora zagotovljen parkirni prostor, kar je po peti alineji prvega odstavka 66.c člena Odloka pogoj za izdajo dovoljenja za vožnjo v območju tudi izven dostavnega časa. Takšno sklepanje pa po presoji sodišča zaradi teka nepravdnega postopka, v katerem se lastništvo zemljišča šele ugotavlja, nima osnove v veljavnih predpisih. V kolikor bi bilo namreč v sodnem postopku po ZVEtL-1 pravnomočno ugotovljeno, da je omenjeno zemljišče pripadajoče stavbi na Cafovi ulici ..., bi se torej že po samem zakonu na podlagi pred tem veljavnih predpisov štelo (ne glede na to, kdo je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik), da je zemljišče v solasti etažnih lastnikov te stavbe (torej tudi tožnika), in sicer vse od trenutka pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe oziroma posameznega stanovanja.

22. Glede na obrazloženo, bi moral upravni organ postopek odločanja o tožnikovi vlogi v delu, ki se nanaša na zahtevo za izdajo dovoljenja za vstop v območje, vožnjo in parkiranje vozila v območju _izven dostavnega časa_ na Cafovi ulici prekiniti do pravnomočne odločitve sodišča v zadevi, ki se vodi pod opr. št. N 140/2019 ali pa počakati z urejanjem režima na novo, dokler lastniška razmerja glede parkiranja niso znana.

23. Če organ, ki vodi postopek, naleti na tako vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti same zadeve, to vprašanje pa je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa (predhodno vprašanje), ga lahko ob pogojih iz ZUP organ sam obravnava ali pa prekine postopek, dokler ga ne reši pristojni organ (prvi odstavek 147. člena ZUP). V obravnavani zadevi vprašanja, ali zemljišče ID znakom ... predstavlja po ZVEtL-1 pripadajoče zemljišče stavbi na naslovu Cafova ulica ... ter s tem povezano vprašanje lastništva zemljišča, občinski upravni organ ni obravnaval sam, postopka pa tudi ni prekinil do odločitve sodišča v zadevi opr. št. N 140/2019. Pri odločitvi se je skliceval zgolj na podatke o lastništvu zemljišča, kot ti izhajajo iz zemljiške knjige, ki pa kot obrazloženo, glede na ureditev po ZVEtL-1 ne izkazujejo nujno resničnega oziroma dejanskega stvarnopravnega položaja nepremičnin glede njihovega lastništva.

24. Ker je vprašanje lastništva zemljišča, na katerem naj bi imel tožnik znotraj varovanega območja skupnega prometnega prostora na Cafovi ulici zagotovljeno parkirno mesto, predhodno vprašanje, pa organ tega vprašanja ni rešil sam, postopka pa tudi ni prekinil do pravnomočne odločitve sodišča, je prišlo pri izdaji izpodbijanega dovoljenja do bistvene kršitve pravil postopka in nepravilne uporabe materialnega prava, v posledici česar tudi dejansko stanje zadeve ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno. Zato je sodišče dovoljenje v izpodbijanem delu (to je v točkah 1 in 3 izreka) na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo v tem delu vrnilo organu na prvi stopnji v ponovno odločanje.

25. V ponovljenem postopku bo moral upravni organ slediti pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava in njegovim stališčem, ki se tičejo postopka, kar pomeni, da bo moral postopek prekiniti do pravnomočne odločitve sodišča, ali pa bo po ZVEtL-1 moral sam odločiti o vprašanju pripadajočega zemljišča in povezanem vprašanju lastništva zemljišča. Ker je postopek po ZVEtL-1 v teku že od leta 2019 in je torej pričakovati njegov skorajšnji zaključek, bi bilo po presoji sodišča najbolj primerno in smotrno, da se v obravnavani zadevi, tudi upoštevaje naravo in kompleksnost predhodnega vprašanja, upravni postopek prekine do pravnomočne odločitve nepravdnega sodišča. V kolikor je bilo v zadevi opr. št. N 140/2019 med tem že pravnomočno odločeno, pa je organ na odločitev sodišča pri odločanju v ponovljenem postopku vezan (tretji odstavek 147. člena ZUP).

26. Ne glede na izid nepravdnega postopka, pa mora upravni organ pri ponovnem odločanju o vlogi tožnika v obrazložitvi svoje odločitve navesti razloge, ki utemeljujejo prometno ureditev v varovanem območju skupnega prometnega prostora, katerega del je tudi Cafova ulica v Mariboru. Urejanje varnega in nemotenega poteka prometa po občinskih cestah je sicer ena od izvirnih pristojnosti občin,2 ki pa pri določanju prometnega režima na občinskih cestah ne smejo nedopustno (to je prekomerno) posegati v pravice posameznika, ki ga prometna ureditev zadeva.

27. Omejitev vstopa in vožnje ter možnosti ustavitve in parkiranja vozil lastnikov stanovanj v varovanem območju občinske ceste le na določene ure dneva po presoji sodišča pomeni poseg v pravico lastnikov stanovanj na tem območju (33. člen Ustave RS), saj jim Odlok s svojo ureditvijo rabo nepremičnin omejuje. Za presojo, ali je obravnavani poseg v človekovo pravico z vidika Ustave RS dopusten, pa mora organ v ponovljenem postopku v obrazložitvi svoje odločitve pojasniti, kateri ustavno dopusten cilj je zasledoval pri ureditvi prometnega režima na tem območju (test legitimnosti), pojasniti pa mora tudi, zakaj meni, da je poseg v pravico v skladu z načelom sorazmernosti (test sorazmernosti), kar pomeni, da mora obrazložiti, zakaj je z Odlokom vzpostavljeni prometni režim primeren in nujen za dosego želenega cilja, pa tudi sorazmeren v ožjem pomenu. V odgovoru na tožbo3 je toženka sicer navedla razloge v javnem interesu, ki jih je zasledovala s prometno ureditvijo v varovanem območju na Cafovi ulici, ni pa pojasnila elementov načela sorazmernosti, ki poseg v pravico opravičujejo.

28. Pri navedenem sodišče pripominja, da je treba pri izdaji dovoljenja za vstop, tudi če gre za območje umirjenega prometa ali peš cono, pravico do dostopa do stanovanja (vstop – izstop), ki je vezana na pravico lastnika ali najemnika in je ustavno varovana dobrina, razlikovati od pravice do parkiranja. Po mnenju sodišča je nedopustno, da lahko lastniki dostopajo do svojih stanovanj le v času med 5.00 ter 10.00 uro, saj na ta način ne morejo izvrševati svoje lastninske pravice, kot jim to zagotavlja Ustava RS. Glede na dovoljen čas vstopa v območje, namreč tožnik ne more niti zagotoviti pravice do dostave osnovnih življenjskih potrebščin, saj je splošno znano dejstvo, da se tudi živilske trgovine odpirajo po osmi uri ali celo deveti uri zjutraj, kar glede na čas dovolilnice za vstop pomeni, da si lastniki stanovanj ne morejo pripeljati niti osnovnih življenjskih potrebščin do stanovanja, ki predstavlja kraj bivanja. Navedeno pa ne pomeni, da imajo zaradi lastninske pravice na stanovanju nujno tudi neomejeno pravico parkiranja v tovrstni coni, kot je obravnavana v konkretnem primeru. Tudi pri predmetnem obrazcu je že iz njegovega naziva „Vloga za izdajo dovoljenja za vsakodnevno vožnjo in ustavitev vozila na Cafovi ulici od 00.00 do 24.00 z vstopom nanjo na Razlagovi“ razvidno, da ne gre za pravico do parkiranja temveč za pravico do vstopa.

29. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in dovoljenje v izpodbijanem delu odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

**K točki II izreka:**

30. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je toženka dolžna tožniku, ki je v postopku uspel, povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnik, ki ga je v postopku zastopal odvetnik, zadeva pa je bila rešena izven glavne obravnave, upravičen do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR. Te stroške je sodišče skupaj z zneskom DDV ter z zakonskimi zamudnimi obrestmi naložilo v plačilo toženki.

1 Dne 10. 9. 2020 je bil v Medobčinskem uradnem vestniku objavljen Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah v Mestni občini Maribor, ki je z 2., 3., 8. in 9. členom spremenil pogoje za vstop v območje za pešce ter v varovano območje skupnega prometnega prostora ter za vožnjo znotraj omenjenih območij izven dostavnega časa. 2 Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev v skladu z zakonom ureja promet v občini (trinajsta alineja drugega odstavka 21. člena ZLS). 3 Razlogi za sprejeto odločitev morajo biti navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je predmet presoje v upravnem sporu. Pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe zato ni mogoče nadomestiti s pojasnjevanjem odločitve v odgovoru na tožbo (glej npr. UPRS II U 128/2018 z dne 6. 5. 2020).