Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Presoja, ali uporaba posameznega elementa, ki je vključen v figurativno znamko, predstavlja kršitev blagovne znamke, je odvisno od tega, ali je temu elementu pripisati razlikovalni učinek v smislu opredelitve izvora blaga. To velja tudi za uporabo posameznih besed ali besednih zvez, ki so vključene v figurativno blagovno znamko. V kolikor imajo posamezne besede oziroma besedne zveze zgolj opisni pomen, uporabe teh besed brez drugih razlikovalnih elementov iz figurativne blagovne znamke ne more pomeniti kršitve blagovne znamke.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Tožeča stranka je dolžna toženkama v 15 dneh povrniti vsaki po 314,15 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru neplačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje.
1. Tožeča stranka je zoper toženki vložila tožbo zaradi kršitve dveh blagovnih znamk, registriranih pri Uradu za industrijsko lastnino pod reg. št. Z-201471283 z dne 11. 6. 2015 in št. Z-201570147 z dne 3. 9. 2015. S tožbo je uveljavljala od toženk prenehanje uporabe besedne zveze „radio rock“ in besedne zveze „rock radio“. Hkrati je sodišču predlagala, naj zoper toženki izda začasno odredbo, s katero naj se toženkama v zvezi z dejavnostjo oddajanja radijskih programov prepove uporabo besednih zvez rock radio in radio rock.
2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo z utemeljitvijo, da tožeča stranka ni z verjetnostjo izkazala obstoja terjatve, v zvezi s katero je predlagala izdajo začasne odredbe.
3. Tožeča stranka je v pravočasni pritožbi uveljavljala pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe določil ZPP in ZIZ in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe ugodi, oziroma da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču, toženkama pa naloži nerazdelno plačilo stroškov tožeče stranke skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
4. Toženki sta v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlagali, da pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.
5. Pritožba ni utemeljena.
6. Iz dokazov, ki jih je tožeča stranka predložila ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe, je razvidno, da ima tožeča stranka pri Uradu RS za intelektualno lastnino registrirani dve figurativni blagovni znamki in sicer pod št. 201570147 (priloga A2) in št. 201471283 (priloga A3). Iz prikaza obeh figurativnih znamk je razvidno, da obe vsebujeta tudi zapis dveh besed radio in rock, vendar v različnem vrstnem redu. Obe blagovni znamki sta registrirani tudi za oddajanje radijskih programov. Na to dejavnost se nanaša predlagana začasna odredba, s katero poskuša tožeča stranka preprečiti toženkama uporabo navedenih besed v obeh vrstnih redih.
7. V obliki figurativne znamke je mogoče registrirati tudi kombinacijo znakov (prvi odstavek 42. člena Zakona o industrijski lastnini, Ur. list RS 45/2001 s spremembami do 100/2013), ki imajo lahko vsak zase različno stopnjo razlikovalnega učinka na trgu. Ta kombinacija lahko vsebuje tudi element, ki sam po sebi ne ustvarja razlikovalnega učinka. Presoja, ali uporaba posameznega elementa, ki je vključen v figurativno znamko, predstavlja kršitev blagovne znamke, je odvisno od tega, ali je temu elementu pripisati razlikovalni učinek v smislu opredelitve izvora blaga. To velja tudi za uporabo posameznih besed ali besednih zvez, ki so vključene v figurativno blagovno znamko. V kolikor imajo posamezne besede oziroma besedne zveze zgolj opisni pomen, uporabe teh besed brez drugih razlikovalnih elementov iz figurativne blagovne znamke ne more pomeniti kršitve blagovne znamke.
8. Beseda radio ima ustaljeni pomen v smislu označevanja tehničnega aparata za prenos zvokovnih sporočil ali za opredelitev medija za prenos tovrstnih sporočil. Beseda rock pa ima že dolgo uveljavljen opisni pomen opredelitve zvrsti glasbe. Tako imata tudi kombinaciji besed radio rock in rock radio enoznačni opisni pomen v smislu radia, na katerem se predvaja glasba te zvrsti. Takšna kombinacija besednih zvez na trgu radijskih postaj zato ne more ustvarjati nobenega razlikovalnega učinka v smislu nakazovanja na izvor oziroma ponudnika tovrstnega blaga na trgu. To pa pomeni, da zgolj z vključitvijo besed radio in rock v figurativni znamki tožeča stranka ni pridobila izključne pravice do uporabe teh dveh besed na trgu oddajanja radijskih programov, saj ti besedi sami zase ali v medsebojni kombinaciji ne ustvarjata razlikovalnega učinka.
9. Ker tožeča stranka ni zatrjevala, da bi toženki na trgu radijskih storitev uporabljali tiste elemente figurativne blagovne znamke, ki ustvarjajo razlikovalni učinek, se izkaže kot pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka ni s stopnjo verjetnosti izkazala kršitve obeh registriranih znamk. V posledici je zato pravilna odločitev o zavrnitvi predlagane začasne odredbe. Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker tožeča stranka s predlogom za izdajo začasne odredbe ni uspela, je dolžna toženkama povrniti vsaki polovico potrebnih stroškov, ki so jima nastali v zvezi z vloženim odgovorom na pritožbo. Potrebne stroške je pritožbeno sodišče odmerilo ob upoštevanju odvetniške tarife in sicer nagrado za sestavo odgovora na pritožbo (šesti odstavek tar. št. 27 – 1000 točk), povečano za 10 % (tretji odstavek 7. člena OT), 2 % materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV. Ob upoštevanju vrednosti točke (0,459 EUR) znašajo potrebni stroški toženk v pritožbenem postopku 628,30 EUR, od katerih je tožeča stranka dolžna obema toženkama povrniti polovico tega zneska.