Jedro

Če vsebuje odločba delodajalca pravilen pravni pouk, postane z iztekom ugovornega roka pravnomočna, tudi če se je tožnik ob sprejemu odločbe nezakonito odpovedal pravici do ugovora, pa tekom ugovornega roka ugovora dejansko ni vložil. Če relevantno vsebino pogodbe istočasno v celoti pokriva pravnomočna odločba delodajalca, tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje pogodbe o zaposlitvi zaradi zatrjevanih napak volje pri podpisu pogodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, s katero je tožnica zahtevala razveljavitev odločbe direktorja tožene stranke z dne 23. 12. 1993 o sprejemu tožnice v delovno razmerje od 15. 4. 1990 dalje in njeni razporeditvi na delovno mesto telefonist - razmnoževalec, z obračunskim koeficientom 2,21 in razveljavitev odločbe direktorja tožene stranke z istega dne o opredelitvi tožnice za trajni presežek s posledičnim prenehanjem delovnega razmerja po izteku 6-mesečnega odpovednega roka, hkrati pa tudi razveljavitev pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnica podpisala 23. 12. 1993 in zahtevala sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu administrator - strojepisec, z obračunskim koeficientom 2,29, prav tako od 15. 4. 1990 dalje, češ da je tožnica vse izpodbijane dokumente podpisala pod pretnjo grožnje. Hkrati pa se je pod pretnjo grožnje istočasno pismeno odpovedala pravici do ugovora zoper izpodbijani odločbi. Pri tem je sodišče menilo, da tožnica dne 24. 3. 1994, t. j. po treh mesecih in ne da bi pri toženki predhodno ugovarjala zoper izpodbijani odločbi, ni mogla vložiti tožbe, saj procesne predpostavke za vložitev tožbe niso bile izpolnjene, enako pa po treh mesecih ni mogla več izpodbijati že podpisane pogodbe o zaposlitvi.

Zoper gornji sklep se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem vztraja, da je vse izpodbijane dokumente podpisala ob izkazanih napakah volje, poleg tega pa je šlo zgolj za navidezno pogodbo o zaposlitvi, zaradi česar je le-ta nična.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in razlogi izpodbijanega sklepa. Glede na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče poudarja, da podpis tožnice na izpodbijanih odločbah o sprejemu na delo in razporeditvi na delovno mesto ter o opredelitvi tožnice za trajni presežek, za veljavnost teh odločb sploh ni bistveno in izkazuje le, da sta bili dne 23. 12. 1993 ti odločbi tožnici vročeni.

Ker obe odločbi vsebujeta pravilen pravni pouk o pravici do ugovora, sta tudi za primer, da se je tožnica ob prevzemu le-teh neveljavno odpovedala pravici do ugovora, s potekom ugovornega roka postali pravnomočni. Ker tožnica pravice do ugovora zoper obe izpodbijani odločbi v ugovornem roku niti ni poskušala izkoristiti, glede na njuno pravnomočnost niso bile podane procesne predpostavke za izpodbijanje teh odločb pred sodiščem in je iz tega razloga v skladu z 2. odstavkom 288. člena ZPP sodišče prve stopnje tožbo tožene stranke v zvezi s tema odločbama utemeljeno zavrglo.

Pritožbena trditev, da je bila pogodba o zaposlitvi tožnice z dne 23. 12. 1993 le navidezna in zato nična, kar je tožnica uveljavljala šele v pritožbi, ne drži. Ta pogodba je formalno pokrila tožničino delovno razmerje pri toženi stranki za čas vse od 15. 4. 1990 (kot je bilo toženki s pravnomočno sodno odločbo naloženo, da tožnico sprejme v delovno razmerje) pa dokler tožnici na podlagi pravnomočne odločbe z dne 23. 12. 1993 ni prenehalo delovno razmerje kot trajno presežni delavki.

Zaradi napak volje, se po določbah ZOR (117. člen) pogodba v načelu lahko izpodbija v subjektivnem roku 1 leta. Delovnopravna zakonodaja nima posebnih določb o izpodbijanju pogodbe o zaposlitvi. Vendar je v tem primeru potrebno upoštevati specifičnost ureditve na delovnopravnem področju, ko je poleg pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 12. 1993 tožničin položaj urejala tudi odločba direktorja tožene stranke o sprejemu na delo in razporeditvi tožnice z istega dne. Tako se izkaže, da je imela tožnica pravni interes izpodbijati pogodbo o zaposlitvi zaradi zatrjevanih napak le do pravnomočnosti navedene odločbe, seveda ob istočasnem izpodbijanju odločbe same. Po izteku ugovornega roka v zvezi z navedeno odločbo, pa tudi uspešno izpodbijanje pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo več smiselno, saj bi ob razveljavitvi le-te razmerja med toženima strankama materialno pravno še vedno veljavno urejala pravnomočna razporeditvena odločba. Ker tako tožnica ob vložitvi tožbe ni več izkazovala pravnega interesa za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje v skladu z 2. odstavkom 288. člena ZPP tožbo tudi v tem delu utemeljeno zavrglo.