Jedro

V sodbi oziroma odločbi o prekršku se odloči, v skladu s posebnimi predpisi, ali naj se odvzeti predmeti uničijo, ali naj se izročijo ustreznemu organu oziroma organizaciji, ali pa prodajo.

Odločilno dejstvo, ki vpliva na odločitev sodišča po navedeni pravni podlagi, pa je vrednost odvzetega predmeta. V kolikor vrednost ne presega stroškov hrambe in prodaje, se odvzeti predmet uniči, sicer pa se odvzeti predmet proda.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Obdolženec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku v roku 15 dni od vročitve te sodbe, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo odločilo, da se vozilo znamke Fiat, tip Bravo, številka šasije ..., ki je bilo obdolžencu odvzeto s sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 442/2023 z dne 4. 7. 2023, ki je postala pravnomočna v I., II., IV. In V. točki izreka po sodbi Višjega sodišča v Celju PRp 120/2023 z dne 6. 9. 2023, po pravnomočnosti te sodbe uniči. 2. Zoper sodbo se pritožuje obdolženec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu ZP-1, vsebinsko pa zatrjuje, da se z odločitvijo o uničenju vozila ne strinja ter da je avto vreden več, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. Predlaga ugoditev pritožbi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bilo o obdolženčevi odgovornosti za prekršek in o odvzemu predmeta, s katerim je bil storjen prekršek, v predmetni zadevi že pravnomočno odločeno s sodbo PR 442/2023 z dne 4. 7. 2023, in sicer je bil v I. točki izreka obdolženec spoznan za odgovornega storitve prekrška po 3. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP ter prekrška po desetem odstavku 56. člena ZVoz-1, v II. točki izreka pa mu je bila določena in izrečena glavna sankcija v zvezi z navedenima prekrškoma ter stranska sankcija odvzema osebnega vozila. Po Višjem sodišču v Celju je namreč bila s sodbo v imenu ljudstva in sklepom PRp 120/2023 z dne 6. 9. 2023 zaradi nasprotja izreka z razlogi sodbe razveljavljena le III. točka izreka sodbe PR 442/2023 z dne 4. 7. 2023 , s katero je sodišče prve stopnje odločilo, da bo po pravnomočnosti sodbe odredilo uničenje zaseženega in odvzetega vozila. S pritožbeno izpodbijano odločbo je tako sodišče prve stopnje odločalo le, ali se zaseženo in odvzeto vozilo proda ali uniči. Ob pritožbenih trditvah, da želi avto nazaj, je zato obdolžencu pojasniti, da je o odvzemu njegovega avtomobila že pravnomočno odločeno, zato te trditve v predmetnem pritožbenem postopku na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve o uničenju pravnomočno odvzetega vozila ne morejo vplivati. Zgolj v pojasnilo pa je na tem mestu dodati, da se sodišče druge stopnje strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da je ob ugotovljeni obdolženčevi večkratni predkaznovanosti tako v zvezi z vožnjo pod vplivom alkohola, kot tudi v zvezi z vožnjo brez veljavnega vozniškega dovoljenja in dejstvu, da je obdolženec v predmetni zadevi obravnavana prekrška storil v času preizkusne dobe, izrek (fakultativne) stranske sankcije odvzema osebnega avtomobila, znamke Fiat, tip Bravo, številka šasije ..., last obdolženca, primeren, nujen in sorazmeren ukrep, saj je samo tako mogoče zagotoviti, da obdolženec, ki je prekršek ponovno storil dne 23. 4. 2023 in kateremu je bila že dne 18. 8. 2022 izrečena prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta, nato pa izvršitev odložena s sklepom z dne 30. 5. 2023, pri čemer bi se preizkusna doba iztekla šele 1. 12. 2024, ne bo več resno ogrožal varnosti v cestnem prometu.

5. Pritožba smiselno predlaga izločitev sodnika, ki je odločal na prvi stopnji. Pri tem je iz pritožbenih očitkov razvidno, da pritožnik šteje, da je izpodbijana odločitev v nasprotju s stališčem Višjega sodišča v Celju, ki je s sodbo in sklepom PRp 120/2023 z dne 6. 9. 2023 delno ugodilo pritožbi in razveljavilo odločitev glede uničenja vozila. Najprej je obdolžencu pojasniti, da iz navedene odločitve Višjega sodišča v Celju ne izhaja, da se sodišče druge stopnje ni strinjalo s tem, da se avto uniči, temveč je zaradi nasprotja med izrekom (ki je vseboval odločitev o uničenju vozila) in razlogi sodišča prve stopnje (ki so govorili o prodaji vozila) po uradni dolžnosti moralo takšno odločitev razveljaviti ne glede na to, ali je vplivala na zakonitost sodbe z dne 4. 7. 2023, saj gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 155. člena ZP-1. Kršitev po 1. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 je podana, če je v postopku sodelovala uradna oseba, ki bi morala biti izločena (84. člen ZP-1) ali je bila s pravnomočno odločbo izločena (87. člen ZP-1). Iz podatkov spisa takšna kršitev ne izhaja, zgolj dvom storilca v pravičnost odločitve, ne da bi bilo predhodno ugotovljeno, ali obstajajo razlogi za izločitev, pa ni podlaga za uveljavljanje navedene kršitve.

6. Skladno z določbo petega odstavka 25. člena ZP-1 se v sodbi oziroma odločbi o prekršku odloči, v skladu s posebnimi predpisi, ali naj se odvzeti predmeti uničijo, ali naj se izročijo ustreznemu organu oziroma organizaciji, ali pa prodajo.

Odločilno dejstvo, ki vpliva na odločitev sodišča po navedeni pravni podlagi, pa je vrednost odvzetega predmeta. V kolikor vrednost ne presega stroškov hrambe in prodaje, se odvzeti predmet uniči, sicer pa se odvzeti predmet proda.

7. Na podlagi informativne cenitve vozila A. d.o.o. z dne 30. 6. 2023 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je obdolženčevo vozilo vredno okoli 50,00 EUR. Obdolženec je tekom postopka zatrjeval, da je vozilo vredno 450,00 EUR, sedaj v pritožbi pa zatrjuje, da je vredno 3.209,07 EUR ter specificira, kaj vse je vložil vanj1. Ob tem, ko iz navedene informativne cenitve vozila izhaja, da je vozilo vredno zgolj 50,00 EUR2, se obdolženec z zatrjevanjem, da je avto vreden toliko, kolikor je obdolženec vanj vložil, neutemeljeno zavzema za nezakonitost izpodbijane odločitve. Kot je obdolžencu že pojasnilo sodišče prve stopnje, je verjetno zanj osebno vozilo vredno več, saj je vanj vložil veliko denarnih sredstev, kar ponovno obdolženec poudarja tudi v pritožbi. Vendar pa je obdolžencu pojasniti, da je v primeru odločitve o uničenju oziroma prodaji zaseženega vozila relevantno, za koliko bi se takšno vozilo prodalo. Četudi je obdolženec vanj vložil 2.649,07 EUR, iz zgoraj navedene informativne cenitve ne izhaja, da je vozilo vredno več kot 50,00 EUR, obdolženec pa v pritožbi tudi ni izkazal, da bi se njegovo vozilo lahko prodalo za 3.209,07 EUR.

8. Ob navedenem in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče obdolženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9. Ker obdolženec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 in tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) odločilo, da je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v višini 20,00 EUR, ki jo je obdolženec dolžan plačati v 15. dneh od vročitve te sodbe, sicer se prisilno izterja.

1 Nakup 4 pnevmatik (250 EUR), alternator (228,16 EUR), zaganjač starter (178,79 EUR), baterija (78,00 EUR), prednji odbijač (250,00 EUR), zadnji odbijač (200,00 EUR), levi prag (130,00 EUR), desni prag (130,00 EUR), športni fedri (214,12 EUR), dva prednja diska in dve ploščice (150,00 EUR), dva sprednja amortizerja (190,00 EUR), zadnji dve pakni (50,00 EUR), velik servis (350,00 EUR), cin špula (50,00 EUR), prednji dve lučki (110,00 EUR) in lajtung za kočnice (100,00 EUR). 2 Pri tem je iz cenitve razvidno, da je vozilo v slabem stanju, da so na več mestih vidne odrgnine, udrtine in manjše poškodbe, notranje obloge in sedeži so umazani in obrabljeni, odrgnine na spodnjem delu obeh odbijačev, megla v prednjih lučeh, odrgnine na platiščih, manjkajo sredinski pokrovi koles, sveti opozorilna lučka za ABS, vozilo pa opozarja na napako error oil.