9. 6. 2006

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 23. maja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1115/2004 z dne 30. 6. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. N 240/2003 z dne 4. 12. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik (v nepravdnem postopku predlagatelj) je kot solastnik hiše, v kateri živi z drugima dvema solastnicama, predlagal, naj sodišče odloči o načinu uporabe stanovanjske hiše tako, da bi pritožnik z eno od solastnic zamenjal bivalne prostore. Okrajno sodišče je njegov predlog zavrnilo. Zoper sklep Okrajnega sodišča je pritožnik vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče zavrnilo. Odločitev sodišč temelji na stališču, da bi glede na sedanje okoliščine kakršnakoli sprememba dogovorjenega načina uporabe nepremičnine v solastnini še poslabšala razmerja med solastniki.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z navedeno odločitvijo sodišč. Navaja, da uporablja veliko manjši del hiše (17 %) kot je njegov zemljiškoknjižni delež (50 %), da v delu hiše, ki ga uporablja, ni vode in da si v tem prostoru s partnerko ne more ustvariti družine. Pri tem poudarja, da bo zaradi dolgotrajnosti postopka za delitev hiše takšno stanje trajalo še zelo dolgo. Pritožnik meni, da je namen postopka za začasno ureditev razmerij med solastniki po Zakonu o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 in nasl. – ZNP) v tem, da solastnikom ni treba čakati na konec dolgotrajnih postopkov za razdelitev stvari, temveč da lahko solastnik že pred tem uporablja del nepremičnine, do katerega ima pravico. Po mnenju pritožnika gre za grobo kršitev materialnega prava, ki pomeni tudi poseg v njegovo pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Glede na navedeno pritožnik predlaga razveljavitev izpodbijanih sklepov.

B.

3.Navedbe pritožnika, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, po vsebini pomenijo le ugovor zmotne uporabe materialnega prava. S tem pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti.

4.Pritožnik zmotno razume vsebino varstva lastninske pravice, kot izhaja iz 33. člena Ustave. Kršitev pravice do zasebne lastnine bi bila podana v primeru, če bi sodišče svojo odločitev oprlo na kakšno stališče, ki je z vidika te ustavne pravice nesprejemljivo. Stališče sodišč, da bi glede na okoliščine konkretnega primera kakršnakoli sprememba dogovorjenega načina uporabe nepremičnine v solastnini poslabšala razmerja med solastniki, ni takšno. Glede na vsebino očitkov v ustavni pritožbi velja poudariti, da sodišče v obravnavanem primeru ni odločilo o pritožnikovi lastninski pravici, temveč o utemeljenosti njegovega predloga za ureditev razmerij med solastniki. Zgolj dejstvo, da je sodišče ta predlog zavrnilo, ne pomeni, da je poseglo v pritožnikovo lastninsko pravico iz 33. člena Ustave. Kot je pojasnilo Višje sodišče, ne gre za to, da dogovorjenega načina uporabe nepremičnine v solastnini ne bi bilo mogoče spremeniti, vendar morajo za to obstajati tehtni in razumni razlogi. Po oceni Višjega sodišča višji solastninski delež pritožnika ni tako odločilna okoliščina, ki bi terjala spremembo dosedanjega načina uporabe nepremičnine, še posebej upoštevajoč dejstvo, da je postopek za razdelitev stvari že v teku. V pravilnost te ocene se Ustavno sodišče ne more spuščati.

5.Ker očitno ne gre za kršitev pravice do zasebne lastnine, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan