Jedro

Opravičilo je obsojenka poslala po elektronski pošti na naslov zapisnikarice in ne na sodišče. Zaradi odsotnosti zapisnikarice je ta obstoj opravičila ugotovila šele po opravljenem naroku. Opravičilo, ki ni bilo naslovljeno na sodišče, ni mogoče šteti kot opravičljiv razlog za preložitev seje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obsojeno se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju je preklicalo pogojno obsodbo, ki je bila izrečena obsojeni A. A. s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I K 49596/2014 z dne 18. 1. 2016. Obsojenki je bila izrečena kazen 4 (štirih) mesecev zapora, kolikor je bila določena v preklicani pogojni obsodbi. Odločilo je še o stroških kazenskega postopka, ki jih mora obsojenka plačati.

2. Zoper sodbo je zaradi procesnih napak in neverodostojnih podatkov vložila pritožbo obsojenka in zahtevala obnovitev celotnega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku za preklic pogojne obsodbe sodišče ne odloča ponovno o utemeljenosti obtožbe in kazenski sankciji, saj je o tem že bilo odločeno s pravnomočno sodbo.

5. Pritožbene navedbe glede stalnega bivališča in opravičil izostanka na vabila sodišča so pomembna le v zvezi s postopkom preklica pogojne obsodbe. Iz izpodbijane sodbe je razvidno, da je tako v poizvedbenem postopku (drugi odstavek 506. člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP), kot v nadaljnjem postopku (tretji odstavek 506. člena ZKP), obsojenka bila večkrat vabljena in da je sodišče vabila vročalo preko pooblaščenega vročevalca, opravljalo poizvedbe o prebivališču, vendar se obsojenka bodisi ni odzvala na vabila, bodisi je svojo neudeležbo tik pred narokom opravičila ali jo opravičila brez utemeljitve z dokazili. Za zadnji narok 23. 10. 2011 je vabilo izkazano (list. št. 199), obsojenka pa je neudeležbo opravičila s sporočilom po e-pošti na sam dan naroka (list. št. 515).

6. Drugi stavek tretjega odstavka 506. člena ZKP določa, da če stranka, ki je bila v redu obveščena, na sejo senata ne pride, to ni ovira, da senat ne bi imel seje. Kot že navedeno je bila obsojenka o seji senata v redu obveščena, vprašanja pa je, ali bi morala biti seja zaradi njenega opravičila preložena. Senat v trenutku odločanja ni vedel za opravičilo obsojenke, saj ga je ta, kot je razvidno iz list. št. 215, poslala na naslov elektronske pošte zapisnikarice, sicer zaposlene na Okrožnem sodišču v Kranju, ki pa je zaradi odsotnosti obstoj tega sporočila ugotovila šele po opravljenem naroku. Opravičilo obsojenke torej ni bilo naslovljeno na sodišče (podobno sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 291/2008) in ga ni mogoče šteti kot opravičljiv razlog za preložitev seje, oziroma rečeno drugače, izpolnjeni so bili pogoji za odločanje senata, kljub odsotnosti obsojenke.

7. Pritožnica nadalje navaja, da svoje obveznosti ni izpolnila zaradi svojega zdravstvenega stanja, saj je bila večinoma hospitalizirana in ni bila sposobna delati ter opravljati redne službe, poleg tega pa zaradi slabih gospodarskih razmer in finančne nediscipline poslovnih partnerjev tudi ni prejemala osebnega dohodka, niti nima premoženja, možnosti pa se kažejo v novih projektih in bi lahko svojo obveznost poravnala najkasneje do 30. 6. 2019. 8. Sodba, ki je predmet postopka za preklic pogojne obsodbe, je postala pravnomočna 18. 1. 2016. Obsojenki je bil v navedeni sodbi določen posebni pogoj, da vrne oškodovancu B. d. o. o. znesek 5.040,00 EUR, dvoletni rok za izpolnitev tega pogoja pa je iztekel 18. 1. 2018. Iztekla pa se je tudi preizkusna doba tako da roka za izpolnitev posebnega pogoja ni mogoče podaljševati. Sodišče je v izpodbijani sodbi navedlo okoliščine, ugotovljene v poizvedbenem postopku, tako glede poslovanja obsojenke kot samostojne podjetnice, oziroma podjetnice in ugotovilo, da v letih 2016 in 2017 njeno podjetje ni poslovalo, oziroma ni izkazalo nobenih prihodkov, kot tudi izjavo oškodovanca, da v dveh letih ni dobil povrnjenega niti evra, ter ravnanje obsojenke, ko je pokazala popolno pasivnost do naložene obveznosti oziroma odnosa do pogojne obsodbe. Njene pritožbene navedbe o razlogih za neizpolnitev obveznosti so tudi protislovne, saj je po eni strani svojo neudeležbo na narokih opravičevala tudi s poslovnimi razlogi (tudi večdnevne poslovne poti), hkrati pa navajala, da ni bila sposobna delati. Navedbe o zdravstvenih težavah pa tudi ni z ničemer dokumentirala.

9. Ob ugotovitvi, da pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje pritožbo obsojenke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

10. Glede na podatke o premoženjskem stanju obsojenke in podatek, da se sedaj nahaja na prestajanju zaporne kazni, je sodišče obsojenko oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka.