Jedro

Lečeči zdravnik je ugotovil, da obtoženec zaradi zdravstvenega stanja ni sposoben za pridržanje, zato je bil ta hospitaliziran. V času hospitalizacije pa odvzem prostosti obtožencu ali pridržanje po 157. členu ZKP objektivno nista bila izvedljiva. Da je bil obtoženec v času hospitalizacije po 24-urnim nadzorom policistov, na to ne vpliva. Zato za policiste ni nastopila dolžnost po šestih urah v pisni obliki z odločbo obvestiti o razlogih za odvzem prostosti (šesti odstavek 157. člena ZKP), niti obtoženca poučiti o pravicah po prvem odstavku 4. člena ZKP. Ker v času hospitalizacije od obtoženca niso zbirali obvestil, ga niso bili dolžni poučiti o pravicah iz četrtega odstavka 148. člena ZKP.

Izrek

Pritožbi višje državne tožilke se ugodi in se izpodbijani sklep pod točko I. izreka spremeni tako, da se predlog zagovornika obtožene A. A. za izločitev dokazov zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom pod točko I. izreka ugodilo predlogu zagovornika obtožene A. A. za izločitev dokazov in iz spisa izločilo listine in dokaze, ki so navedene v izreku izpodbijanega sklepa, pod točko II. izreka pa je na podlagi drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) iz kazenskega spisa izločilo uradni zaznamek o izjavi obtoženkine matere obtožene B. B. na list. št. 107. 2. Zoper odločitev sodišča prve stopnje pod točko I. izreka izpodbijanega sklepa se je pritožila višja državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v delu pod točko I. razveljavi.

3. Na pritožbo državne tožilke je podal odgovor obtoženkin zagovornik C. C., odvetnik v ... in predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb državne tožilke ter proučitvi podatkov v spisu sodišče druge stopnje ugotavlja, da sta policista Postaje prometne policije Ljubljana, pri opravljanju nadzora cestnega prometa, dne 15. 3. 2012 ob 20.25 uri na avtocesti A2 opazila voznika motornega kolesa, obtoženega D. D., ki je storil več cestnoprometnih prekrškov. S policijskim vozilom sta zapeljala za njim, vendar pa je obtoženec pričel bežati, opozoril z zvočnimi in svetlobnimi signali ni upošteval, temveč je še pospešil hitrost, se v nepreglednem ovinku zaletel v drog in padel. Še naprej je bežal peš, policista sta ga izsledila na dvorišču stanovanjske hiše in ga, zaradi fizičnega upiranja, obvladala šele z uporabo prisilnih sredstev (plinski razpršilec in lisice) ter ga prijela. V postopku ugotavljanja identitete se je obtoženec izkazal s potnim listom na ime E. E., pri čemer se fotografija v potnem listu ni ujemala z izgledom obtoženca, ki na kraju svoje identitete tudi ni želel pojasnjevati. Nadaljnji postopek so prevzeli policisti Policijske postaje Ljubljana Šiška in po preverjanju ugotovili, da na motorno kolo nameščena registrska tablica ne pripada temu vozilu in je prenarejena (iz številke 5 je bila narejena številka 6) ter da motorno kolo ni zabeleženo v evidencah registriranih vozil oziroma nikoli ni bilo registrirano na območju Republike Slovenije. Policisti so na podlagi vseh navedenih okoliščin ocenili, da so podani utemeljeni razlogi za sum, da so bili določeni predmeti, ki jih je imel obtoženec pri sebi, pridobljeni s kaznivimi dejanji oziroma uporabljeni kot sredstvo storitve kaznivega dejanja (zlorabe osebnih podatkov, prikrivanja in ponarejanja listin) in da se bo z njimi lahko ugotovila njegova dejanska identiteta, zato so mu jih na podlagi 220. člena ZKP in ob pogojih 148. člena in 164. člena ZKP zasegli (izročil jih je sam). Ker se je obtoženec pri padcu z motornim kolesom poškodoval, je bil, zaradi nudenja nujne medicinske pomoči, z reševalnim vozilom v spremstvu policistov odpeljan v Urgentni blok Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC), kjer je bil istega dne operiran in hospitaliziran na Kliničnem oddelku za travmatologijo. Zaradi ugotovitve njegove prave identitete in s predhodnim ravnanjem izkazane begosumnosti so policisti PP Ljubljana Šiška nad obtožencem opravljali 24-urni nadzor tako, da je policist stal na hodniku pred vrati njegove bolniške sobe. Dne 16. 3. 2012 je bil obtoženec daktiloskopiran in fotografiran, vzet mu je bil tudi bris sluznice, dne 20. 3. 2012 je iz UKC pobegnil, njegova identiteta pa je bila, na podlagi podatkov, ki so jih posredovali avstrijski in makedonski varnostni organi, ugotovljena šele dne 21. 3. 2012, in sicer, da gre za obtoženega D. D. 6. Zagovornik obtožene A. A. v predlogu za izločitev dokazov, kateremu je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugodilo, zatrjuje, da je bila obtoženemu D. D., ker je bil tekom hospitalizacije v UKC pod stalnim nadzorom policistov, prostost odvzeta od dne 15. 3. 2012 od 20.25 ure pa vse do 20. 3. 2012, ko je bolnišnico zapustil. Kljub temu pa policisti obtožencu niso dali pouka po določbah prvega odstavka 4. člena ZKP in četrtega odstavka 148. člena ZKP in obtožencu, čeprav je pridržanje trajalo več kot šest ur, niso vročili pisne odločbe s poukom o pravici do pritožbe, kar bi morali storiti najkasneje ob 2.25 uri dne 16. 3. 2012, prav tako obtoženca pred iztekom 48-urnega pridržanja niso izročili v postopek preiskovalnemu sodniku. Glede na navedeno je po oceni zagovornika (in tudi prvostopenjskega sodišča) potrebno kot nezakonite izločiti vse dokaze, ki so bili pridobljeni od 2.25 ure dne 16. 3. 2012, ko je izteklo šest ur od prijetja in s tem pričetka pridržanja, saj je bila od tega trenutka dalje obtožencu prostost odvzeta nezakonito ter so bili dokazi pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. To se nanaša na dokaze, ki so služili za (kasnejšo) ugotovitev obtoženčeve identitete (odvzeti odtisi papilarnih linij in bris ustne sluznice), ti dokazi pa so v nadaljevanju privedli tudi do dokazov, s katerimi se dokazujejo obtožbeni očitki obtoženi A. A. v predmetnem kazenskem postopku.

7. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bila obtoženemu D. D. dne 15. 3. 2012 ob 20.25 uri dejansko odvzeta prostost, ne sprejema pa nadaljnjega zaključka izpodbijanega sklepa, da je bila obtožencu, zaradi 24-urnega nadzora policistov, odvzeta prostost tudi v času njegove hospitalizacije v UKC. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in podatkov spisa je razvidno, da je bila obtožencu (takrat še neznanemu vozniku) odvzeta prostost zaradi njegovega predhodnega ravnanja, in sicer zaradi neupoštevanja zvočnih in signalnih opozoril oziroma ukazov policijskega vozila, bežanja pred policisti in fizičnega upiranja, saj sta ga policista PPP Ljubljana obvladala in prijela šele z uporabo prisilnih sredstev. Obtožencu torej prostost ni bila odvzeta zaradi ugotavljanja njegove identitete in podanih (utemeljenih) razlogov za sum, da naj bi storil kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, temveč je bil odvzem prostosti posledica storjenih prekrškov, obtoženčevega bežanja in upiranja prijetju. Šele v nadaljnjem postopku identifikacije, ko se je obtoženec policistoma izkazal z lažnim potnim listom, svoje prave identitete pa ni želel razkriti, in po preverjanju številke šasije motornega kolesa in registrskih tablic, pa se je pojavilo vprašanje njegove prave oziroma dejanske identitete, podani pa so bili tudi razlogi za sum oziroma utemeljeni razlogi za sum, da naj bi storil kazniva dejanja zlorabe osebnih podatkov, prikrivanja in ponarejanja listin, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti. Glede na navedeno so policisti, skladno s pooblastili določenimi v prvem odstavku 148. člena ZKP(1) in prvem odstavku 164. člena ZKP(2), obtožencu na podlagi določbe 220. člena ZKP zakonito zasegli predmete navedene v zapisniku in potrdilu o zasegu predmetov z dne 15. 3. 2012, ki jim jih je obtoženec izročil sam.

8. Obtoženec je bil v nadaljevanju, zaradi poškodb, ki jih je utrpel pri padcu z motornim kolesom in nudenja nujne medicinske pomoči, z reševalnim vozilom (v spremstvu policistov) odpeljan v Urgentni blok UKC. Iz dopisa Policijske postaje Ljubljana Šiška z dne 13. 11. 2015 izhaja, da je lečeči zdravnik ob sprejemu in tudi kasneje ocenil, da obtoženec ni sposoben za pridržanje, bil je hospitaliziran in tudi operiran. Pri obtožencu so bili zaradi podanih utemeljenih razlogov za sum, da naj bi storil kazniva dejanja za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, ugotavljanja njegove prave identitete in izkazane begosumnosti, sicer nedvomno izpolnjeni pogoji za odvzem prostosti in pridržanje po drugem odstavku 157. člena ZKP. Vendar pa se sodišče druge stopnje strinja z navedbami pritožnice, da ni mogoče pritrditi razlogom izpodbijanega sklepa, da je bila obtožencu, ko je bil sprejet v UKC in tekom hospitalizacije odvzeta prostost oziroma je bil dejansko v policijskem pridržanju. Po presoji pritožbenega sodišča z ugotovitvijo lečečega zdravnika, da obtoženec zaradi zdravstvenega stanja ni sposoben za pridržanje in z njegovo hospitalizacijo odvzem prostosti in pogoji za njegovo pridržanje po določilih 157. člena ZKP ter privedbo k preiskovalnemu sodniku (pred iztekom 48 ur) niso bili izpolnjeni oziroma takšno postopanje policije tudi objektivno ni bilo izvedljivo. Res je, da je bil obtoženec v času hospitalizacije pod 24-urnim nadzorom policistov PP Ljubljana Šiška (varovanje na hodniku pred bolniško sobo), vendar pa tega ukrepa policije in posledično tudi časovnega obdobja od trenutka obtoženčeve hospitalizacije dne 15. 3. 2012 pa do njegovega pobega iz UKC dne 20. 3. 2012 ni mogoče šteti oziroma enačiti z odvzemom prostosti oziroma pridržanjem po 157. členu ZKP, kot to zaključujeta zagovornik obtožene A. A. in sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Po presoji pritožbenega sodišča obtožencu zaradi podanih (utemeljenih) razlogov za sum, da naj bi storil uradno pregonljiva kazniva dejanja, ugotavljanja njegove prave identitete in begosumnosti, prostost niti ni bila odvzeta, saj sta tak ukrep policistov preprečili ugotovitev lečečega zdravnika, da ni sposoben za pridržanje in njegova hospitalizacija. Posledično pa so zmotni zaključki izpodbijanega sklepa, da bi morali policisti obtoženca po šestih urah v pisni obliki z odločbo obvestiti o razlogih za odvzem prostosti (šesti odstavek 157. člena ZKP); da bi ga morali poučiti o pravicah po prvem odstavku 4. člena ZKP, ker pa v času hospitalizacije od obtoženca niso zbirali obvestil (v zvezi s kaznivimi dejanji zlorabe osebnih podatkov, prikrivanja in ponarejanja listin), ga tudi niso bili dolžni poučiti o pravicah iz četrtega odstavka 148. člena ZKP. Glede na to, da je bila prava identiteta obtoženca dejansko ugotovljena šele dne 21. 3. 2012 (torej šele po njegovem pobegu iz UKC), pa je neutemeljena tudi ocena prvostopenjskega sodišča, da so policisti z odvzemom prstnih odtisov in brisa sluznice obtožencu dne 16. 3. 2012 ukrenili vse potrebno za ugotovitev njegove identitete ter nadziranje obtoženca ni bilo več potrebno.

9. Upoštevaje vse navedeno pa pritožbeno sodišče tudi ne sprejema nadaljnjih zaključkov prvostopenjskega sodišča, da naj bi bili (zaradi nezakonitega odvzema prostosti obtožencu) nezakonito pridobljeni podatki in dokazi (ki jih je obširno in natančno povzelo v točkah 7, 8 in 9 izpodbijanega sklepa), s katerimi so policisti ugotovili obtoženčevo povezavo s soobtoženo A. A. ter njuno domnevno nadaljnje usklajeno delovanje pri izvršitvi kaznivih dejanj, kot jima jih očita obtožnica v predmetnem kazenskem postopku oziroma, da brez nezakonito odvzete prostosti obtožencu policija in tožilstvo ne bi prišla do podatka o obtoženčevem ravnanju v bolniški sobi, njegovih telefonskih klicih, identifikaciji obtoženke, njunega medsebojnega razmerja in izpovedi posameznih prič. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da so policisti zbirali dokaze in podatke o kaznivih dejanjih, ki naj bi jih obtožena D. D. in A. A. skupaj z neznanimi osebami storila v času obtoženčeve hospitalizacije v zvezi z njegovim pobegom iz UKC dne 20. 3. 2012 (hudodelsko združevanje, goljufija in poškodovanje tuje stvari) so tudi sicer netočni, saj so jih policisti, kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa in podatkov spisa, in kar je tudi povsem logično, lahko pričeli zbirati šele po obtoženčevem pobegu. Sodišče druge stopnje se sicer strinja z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da so pridobljeni dokazi nastali v času obtoženčeve hospitalizacije, ki pa je, kot navedeno, ni mogoče enačiti z odvzemom prostosti oziroma policijskim pridržanjem in torej ne gre za dokaze, ki bi nastali na podlagi nezakonitega ravnanja državnega organa.

10. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi državne tožilke ugodilo in izpodbijani sklep pod točko I. izreka spremenilo tako, da je odločilo, da se predlog zagovornika obtožene A. A. za izločitev dokazov zavrne.

Op. št. (1): „Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora policija ukreniti potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali ne pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz, in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka.“ Op. št. (2): „Policija sme še pred začetkom preiskave zaseči predmete po 220. členu tega zakona, če bi bilo nevarno odlašati, in ob pogojih iz 218. člena tega zakona opraviti hišno in osebno preiskavo.“