Jedro

Glede na tožnikovo uvrstitev v dohodkovni razred je tožena stranka pravilno odločila o tožnikovi zahtevi za znižanje plačila vrtca. Zato tožbeni zahtevek, da se tožniku prizna plačilo za program vrtca za otroke v nižji višini cene programa, ni utemeljen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in III. točki izreka spremeni tako, da glasi:

I. Odločba tožene stranke št. ... z dne 22. 8. 2012 se odpravi v 1. točki izreka, odločba Centra za socialno delo A., št. ... z dne 23. 2. 2012 pa v prvem odstavku izreka.

III. Tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 22. 8. 2012 in odločba Centra za socialno delo A., št. ... z dne 23. 2. 2012 ter da se tožniku prizna plačilo za program vrtca za otroke v nižji višini cene programa, se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo 1. točko izreka v odločbi tožene stranke št. ... z dne 22. 8. 2012 (ki se nanaša na priznanje otroškega dodatka) in 1. točko izreka v odločbi št. ... z dne 22. 8. 2012 (ki se nanaša na plačilo vrtca). Odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 23. 2. 2012 (ki se nanaša na otroški dodatek) je odpravilo v prvem odstavku izreka, enako tudi odločbo ... z dne 23. 2. 2012 (ki se nanaša na plačilo vrtca), v drugem odstavku izreka pa je odstotek "43 %" nadomestilo z odstotkom "35 %" (I. točka izreka). Sodišče je nadalje razsodilo, da je tožnik za otroke B.B., C.C., D.D. in E.E. od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 upravičen do otroškega dodatka v skupni višini 244,97 EUR mesečno (II. točka izreka). Sodišče je tožniku za otroka C.C. določilo plačilo za program vrtca v višini 30 % cene programa od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012, s tem, da razliko med znižanim plačilom vrtca in ceno programa, v katerega je otrok vključen, krije občina A. (III. točka izreka).

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Iz pritožbe izhaja, da tožena stranka izpodbija odločitev, ki se nanaša na plačilo za program vrtca. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni upoštevalo, da je tožniku priznalo otroški dodatek v višini 244,97 EUR mesečno. Na podlagi 3. točke 1. odstavka 16. člena ZUPJS se ugotovljeni dohodek poveča za pravice iz javnih sredstev do katerih je oz. bi bila oseba upravičena, če jih je skladno z vrstnim redom iz 7. člena tega zakona, uveljavljala pred uveljavljanjem pravice iz javnih sredstev, ki jo uveljavlja. Ugotovljenemu dohodku 35.510,95 EUR je potrebno prišteti letni znesek otroškega dodatka v višini 2.939,64 EUR. Skupni dohodek tako znaša 38.513,39 EUR. To pa predstavlja 55,24 % povprečnega mesečnega dohodka na osebo v odstotkih od neto povprečne plače. Družina se zato uvrsti v 6. dohodkovni razred, kjer znaša plačilo staršev v odstotku od cene programa 43 %. Glede na navedeno, se po prepričanju tožene stranke znižanje plačila vrtca ne spremeni. Ker je znesek otroškega dodatka višji, ostaja znižanje plačila vrtca na isti ravni, vsled česar ni pravilna ugotovitev in zaključek prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi glede znižanja odstotka za plačila programa vrtca. Tožena stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče prve stopnje iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev, sodba pa se opira na ta dejstva (4. alinea 358. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 22. 8. 2012, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo Centra za socialno delo A., št. ... z dne 23. 2. 2012. Z navedeno odločbo je bil priznan otroški dodatek za čas od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 v skupni višini 169,10 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugodilo tožbenemu zahtevku ter v izpodbijanem delu odpravilo prvostopenjsko in drugostopenjsko odločbo tožene stranke in tožniku za otroke za čas od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 priznalo pravico do otroškega dodatka v skupni višini 244,97 EUR mesečno. Glede na pritožbene navedbe tožena stranka omenjene odločitve, razvidne iz II. točke izreka sodbe, ne izpodbija, zato je sodba v tem delu postala pravnomočna. Sporna pa je odločitev glede določitve plačila za program vrtca. Znižanje plačila vrtca je urejeno v 24. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami). V 1. odstavku 24. člena je določeno, da meja dohodkov za ugotavljanje višine plačila vrtca je povprečni mesečni dohodek na osebo. Določena je lestvica znižanja plačila vrtca glede na uvrstitev v dohodkovni razred. Tožena stranka je v predsodnem postopku izračunala, da skupni dohodek družine znaša 40.088,37 EUR. Ker družino sestavlja šest oseb, znaša povprečni mesečni dohodek na osebo na podlagi 20. člena ZUPJS 556,78 EUR, kar predstavlja 57,60 % neto povprečne plače vseh zaposlenih v RS, ki je v letu 2010 znašala 966,62 EUR. Tožnik je bil za otroka C.C. uvrščen v 6. dohodkovni razred, kjer znaša plačilo 43 % cene programa, v katerega je otrok vključen. Ker pa je v družini več kot en otrok vključen v vrtec, se je tožnik za starejšega otroka C.C. na podlagi 32. člena Zakona o vrtcih uvrstil v 5. dohodkovni razred, kjer znaša plačilo 35 % cene programa. Sodišče prve stopnje je glede na navedbe v tožbi ponovno izračunalo dohodek družine, pri čemer v ta dohodek ni upoštevalo dobiček iz kapitala v znesku 2.574,98 EUR, ki ga je imela tožnikova žena v letu 2009. Sodišče je namreč presodilo, da tožnikova žena v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge (v letu 2010) ni imela dobička iz kapitala. Dohodek družine tako na mesto 38.085,93 EUR, kot je to izračunala tožena stranka, po izračunu sodišča znaša 35.510,95 EUR, kar očitno med strankama ni sporno. Sporen pa je znesek povečanja navedenega zneska za znesek otroškega dodatka. Sodišče prve stopnje je znesek 35.510,95 EUR povečalo za znesek 2.002,44 EUR. Gre za znesek otroškega dodatka, do katerega je bil tožnik upravičen po izpodbijani odločbi z dne 22. 8. 2012 v zvezi z odločbo z dne 23. 2. 2012, ki jo je sodišče odpravilo ter samo priznalo otroški dodatek v višjem znesku in sicer v znesku 244,97 EUR mesečno oz. 2.939,64 EUR letno. ZUPJS v 3. točki 1. odstavka 16. člena določa, da se dohodek, ugotovljen po prejšnjih členih poveča za fiktivno ugotovljen dohodek v višini pravice iz javnih sredstev, do katere je oz. bi bila oseba opravičena, če jo je oz. bi jo skladno z vrstnim redom iz 7. člena tega zakona uveljavljala pred uveljavljanjem pravice iz javnih sredstev, ki jo uveljavlja. V tem primeru bi moralo sodišče upoštevati znesek otroškega dodatka, kot ga je samo priznalo s sodbo, torej letni znesek otroškega dodatka, ki znaša 2.939,64 EUR. Dohodek družine tako znaša 38.513,39 EUR (35.510,95 EUR + 2.939,64 EUR). Upoštevaje šest oseb povprečni mesečni dohodek na osebo na podlagi 20. člena ZUPJS znaša 534,90 EUR, kar predstavlja 55,3 % neto povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji, ki je v letu 2010 znašala 966,62 EUR. Glede na ugotovljeni odstotek pa se tožnik za otroka C.C. še vedno uvrsti v 6. dohodkovni razred, kjer znaša plačilo 43 % cene programa vrtca, v katerega je otrok vključen oz. upoštevaje 32. člen Zakona o vrtcih, se uvrsti v 5. dohodkovni razred, kjer znaša plačilo 35 % cene programa vrtca. Torej kljub temu, da se je dohodek družine glede na odločitev sodišča prve stopnje zmanjšal za dobiček iz kapitala v znesku 2.574,98 EUR pa se je posledično povečal znesek priznanega otroškega dodatka. Izračun pokaže, da omenjena sprememba ni vplivala na uvrstitev v dohodkovni razred, kar pomeni, da je bila odločitev tožene stranke, razvidna iz izpodbijanih odločb št. ... z dne 22. 8. 2012 in št. ... z dne 23. 2. 2012 pravilna.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 4. alinee 358. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo prej citiranih odločb tožene stranke ter na priznanje nižjega plačila za program vrtca.

Zaradi jasnosti je v izreku (I. točka izreka) povzet tudi del besedila, ki se nanaša na odpravo odločb tožene stranke, glede pravice do otroškega dodatka.