Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba I U 1673/2013

ECLI:SI:UPRS:2014:I.U.1673.2013 Upravni oddelek

nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča komunalna oprema možnost priključitve na javno komunalno omrežje
Upravno sodišče
12. marec 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Možnost izvedbe priključkov na javna omrežja pomeni dejansko možnost njihove izvedbe, zato dejstvo, da bi morali priključki potekati preko zemljišča, ki ni v tožnikovi lasti, še ne pomeni, da te možnosti ni.

Navedba upravljavca elektroenergetskega omrežja, da zemljišča niso komunalno opremljena v smislu 72. člena ZPNačrt, lahko pomeni, da v enoti urejanja, v kateri ležijo obravnavana zemljišča, ni zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema, kar po vsebini zatrjuje tudi tožnik.

Izrek

Tožbi se delno ugodi tako, da se: odločba Davčne uprave RS, Davčnega urada Kranj, št. DT4224-639/2010-18(07-150-04) z dne 24. 4. 2013 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek; odločba Davčne uprave RS, Davčnega urada Kranj, št. DT4224-01407/2012-J(07-150-04) z dne 26. 7. 2012 odpravi v delu, ki se nanaša na parc. št. 345/2, 346/2, 347/2, 348/3, 368/6 in 369/6, vse k. o. ..., in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. V preostalem delu se tožba zavrne.

Obrazložitev

Organ prve stopnje je z izpodbijanima odločbama tožniku odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) za leto 2010 za 0,33 odstotni delež nezazidanih stavbnih zemljišč s parc. št. 345/2, 346/2, 347/2, 348/3, 368/6 in 369/6, vsa k. o. ..., ki se nahajajo na območju Občine Jesenice, v višini 540,04 EUR, za leto 2012 pa poleg 0,33 odstotnega deleža teh nezazidanih stavbnih zemljišč še za 0,33 odstotni delež nezazidanih stavbnih zemljišči s parc. št. 1981 in 1982, obe k. o. ..., ter za 0,34 oz. 0,33 odstotni delež za zazidana stavbna zemljišča na naslovu ..., skupaj v znesku 820,35 EUR. Ugotovil je, da je bila navedena obveznost za leto 2010 že poravnana, obveznost za leto 2012 pa tožnik lahko poravna v dveh obrokih.

Upravni organ druge stopnje je tožnikovi pritožbi, ki ju je vložil zoper obe odločbi, zavrnil; pri tem je upošteval, da je tožnik zoper odločbo o NUSZ za leto 2012 izpodbijal le v delu, ki se nanaša na nezazidana stavbna zemljišča. Tožnik se z odločitvama ne strinja, ker naj za odmero NUSZ za nezazidana stavbna zemljišča ne bi bil izpolnjen z zakonom določen pogoj komunalne opremljenosti obravnavanih zemljišč. Navaja, da so vsa obravnavana zemljišča v naravi kmetijska in da zemljišča s parc. št. 345/2, 346/2, 347/2, 348/3, 368/6 in 369/6, vsa k. o. ..., ki ležijo na območju urejanja J3/M1 – p,x, nimajo zagotovljenega priključka na javno infrastrukturo (vodovod, električno in kanalizacijsko omrežje) in nimajo urejenega dostopa do javne ceste, zemljišči s parc. št. 1981 in 1982 k. o. ..., ki ležita na območju urejanja J2/C10-x, pa naj ne bi imeli urejenega dostopa do regionalne ceste. Iz mnenja Elektro ... št. EAD-553405 z dne 26. 11. 2010 naj bi izhajalo, da zemljišča niso komunalno opremljena v skladu z 72. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt). V zvezi z mnenjem, da je zemljišča možno opremiti, pa navaja, da je za opremljanje zemljišč z elektroenergetskim priključkom treba potegniti električni kabel več kot 500 m daleč, pri tem pa prečkati železniško progo in regionalno cesto.

Tožnik zatrjuje, da Občina Jesenice ni načrtovala opremljanja območja J3/M1-p,x z elektriko, vodo in kanalizacijo, zato tudi niso znani varovalni pasovi za infrastrukturo, ki bi omogočali priključitev zemljišč na vodo, elektriko in kanalizacijo. Meni tudi, da mnenji Elektro ... in ..., da je morebitne objekte na obravnavanih zemljiščih možno priključiti na elektriko in vodo, ne zadostujeta za ugotovitev, da so zemljišča komunalno opremljena. Sklicuje se tudi na informacijo portala GIS Občine Jesenice, da na območju J3/M1 – p,x ni priključkov na vodovodno in električno omrežje. Da infrastruktura na tem območju ni zgrajena, naj bi izhajalo tudi iz obrazložitve prvostopenjske odločbe in lokacijske informacije št. 3501-17/2013 z dne 26. 3. 2013. Občina naj bi obravnavana zemljišča v stavbna spremenila brez tožnikove vednosti in vednosti ostalih dveh solastnikov. Sodišču predlaga, naj jih „razglasi“ za komunalno neopremljena zemljišča, za katera se NUSZ ne plačuje, tožniku pa naj se plačani prispevek za leto 2010 in 2012 z obrestmi vrne.

Toženka v odgovorih, ki jih je poslala v zvezi z vsakim od posamičnih izpodbijanih aktov, vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožba je delno utemeljena.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da tožnik odločbo o odmeri NUSZ za leto 2010 izpodbija v celoti, odločbo o odmeri NUSZ za leto 2012 pa le v delu, ki se nanaša na nezazidana stavbna zemljišča in da se tudi njegov tožbeni predlog po vsebini nanaša na odpravo izpodbijanih odločitev v delu, ki se nanaša na nezazidana stavbna zemljišča. Nadalje sodišče ugotavlja, da parc. št. 1981 in 1982, obe k. o. ..., nista predmet odločbe o odmeri NUSZ za leto 2010 (odločba z dne 24. 4. 2013), temveč le odločbe o odmeri tega nadomestila za leto 2012 (odločba z dne 26. 7. 2012).

V zadevi je sporno, ali so za odmero NUSZ za obravnavana nezazidana stavbna zemljišča izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 218.b člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-286/04 z dne 26. 10. 2006, po katerem je mogoče nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče odmeriti le, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je možno izvesti tudi priključke na javno vodovodno, javno elektroenergetsko in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

Izpodbijani odločbi temeljita na ugotovitvi, da so obravnavana zemljišča komunalno opremljena, ker je priključitev na vodovodno in elektroenergetsko omrežje mogoča, zagotovljen je dostop na javno cesto, za zemljišči s parc. št. 1981 in 1982, obe k. o. ..., je mogoča tudi priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, za preostala zemljišča pa javna kanalizacija ni zgrajena, je pa predvidena vgradnja malih čistilnih naprav.

Med strankama niso sporne ugotovitve glede javne kanalizacije, ugotovitvam o možnosti priključka na vodovodno in električno omrežje zemljišč s parc. št. 345/2, 346/2, 347/2, 348/3, 368/6 in 369/6, vsa k. o. ..., pa tožnik ugovarja. Tem ugotovitvam je ugovarjal že v upravnem postopku, a je te ugovore pritožbeni organ v svojih odločbah zavrnil, v odločbi za leto 2010 pa je to storil že prvostopenjski organ (ki je o odmeri NUSZ za ta zemljišča odločal v ponovljenem postopku).

Sodišče pritrjuje stališču upravnih organov, da zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter zagotovljen dostop na javno cesto ne pomeni, da bi morali biti priključki pripeljani neposredno na gradbeno parcelo, oziroma da bi morala javna cesta potekati neposredno ob njej. Zmotno je torej tožbeno stališče, da je zahteva po možnosti izvedbe priključkov na komunalno infrastrukturo izpolnjena le, če ta infrastruktura poteka preko njegovega zemljišča. Možnost izvedbe priključkov na omenjena javna omrežja pomeni dejansko možnost njihove izvedbe, zato dejstvo, da bi morali priključki potekati preko zemljišča, ki ni v tožnikovi lasti, še ne pomeni, da te možnosti ni. Pravna dopustnost priključevanja preko zemljišča v lasti drugega je namreč predmet presoje v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja, ko je upravni organ v zvezi z zakonsko zahtevano minimalno komunalno oskrbe objekta dolžan preveriti, ali investitor izkazuje pravico graditi (6. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1) tudi za posege na tujih zemljiščih, ki so povezani z zagotavljanjem minimalne komunalne oskrbe načrtovanega objekta. To pa tudi pomeni, da (še) nepridobljena pravica do uporabe tujega zemljišča zaradi izvedbe priključka, za katerega v dejanskem pogledu ni ovir, ne vpliva na odmero NUSZ. Pri tem sodišče dodaja, da lahko investitor tako pravico pridobi od lastnika zemljišča ne le na podlagi pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti, ampak v primeru, ko tak dogovor ni možen, tudi s pridobitvijo pravice do izvedbe priklopa preko nepremičnine v tuji lasti v nepravdnem postopku. Po 91. členu Stvarnopravnega zakona (SPZ) se namreč določila o nujnih poteh smiselno uporabljajo tudi za priključitev na javna komunalna in druga omrežja, če lastnik nepremičnine, ki to zahteva, izpolnjuje pogoje za priklop.

Varovalni pasovi posamezne komunalne infrastrukture torej niso pravno odločilni za odmero NUSZ z vidika vprašanja, ali je zemljišče komunalno opremljeno ali ne. Glede na tožbene navedbe sodišče v zvezi s tem pojasnjuje le, da je površina varovalnih pasov pomembna z vidika vprašanja, ali se površina zemljišča, na katero se nanaša morebitni varovalni pas, pri odmeri NUSZ ne upošteva. Iz obrazložitve izpodbijanih odločb je razvidno, da je bilo predmet postopka za odmero NUSZ tudi vprašanje varovalnega pasu železniške proge in državne ceste, vendar tožnik ugotovitev v zvezi s tem ne izpodbija.

Po navedenem je torej tožba neutemeljena v delu, ki se nanaša na odmero NUSZ za leto 2012 za nezazidani stavbni zemljišči parc. št. 1981 in 1982, obe k. o. ..., saj tožnik v pritožbi razen s stališčem, za katerega je sodišče presodilo, da ni pravilno, ni utemeljeval komunalne neopremljenosti navedenih teh dveh zemljišč. Tožbena trditev, da ti dve zemljišči nimata urejenega dostopa do regionalne ceste, je torej nedovoljena tožbena novota, zato je v tem upravnem sporu ni mogoče upoštevati. Po tretjem odstavku 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so to možnost imele v postopku pred izdajo akta.

Sodišče je zato v tem delu (tj. v delu, s katero je bil odmerjen NUSZ za leto 2012 za parc. št. 1981 in 1982, obe k. o. ...) tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Utemeljena pa je tožba v delu, ki se nanaša na odmero NUSZ za leti 2010 in 2012 za zemljišča s parc. št. 345/2, 346/2, 347/2, 348/3, 368/6 in 369/6, vsa k. o. ... Sodišče sicer ne more slediti tožnikovemu stališču, po katerem naj bi mnenji upravljavca elektroenegretskega omrežja in komunalnih vodov pomenili le informacijo Občini Jesenice, da tem zemljiščem lahko zagotovi opremljenost in uporabnost glede na njihov namen. Podatek javnega komunalnega podjetja ..., d. o. o., da je za vsa obravnavana zemljišča možen priklop na javno vodovodno omrežje, je tako iz dopisa z dne 29. 11. 2010 kot iz dopisa z dne 9. 10. 2012 jasen in nedvoumen.

Sodišče pa ne more preizkusiti tožbenega ugovora, da iz mnenja Elektro ..., d. d., št. EAD-553405 z dne 26. 11. 2010 ne izhaja, da so navedena zemljišča v k. o. ... komunalno opremljena. Navedeni upravljavec elektroenergetskih vodov namreč v tem mnenju hkrati zanika, da bi bila zemljišča komunalno opremljena v skladu z 72. členom ZPNačrt, ker na njih ni energetskih vodov, ki bi bili namenjeni za objekte na tej lokaciji, hkrati pa zagotavlja, da je objekte mogoče priključiti na elektroenergetsko omrežje. Isti upravljavec je v postopku za odmero NUSZ za leto 2012 v dopisu del. št. EAD-67428/675118 z dne 8. 10. 2012, ki se nahaja med predloženimi upravnimi spisi za odmero NUSZ za leto 2012, navedel, da na obravnavanih parcelah ni zgrajene elektro infrastrukture (nizkonapetostni kabel) in da je morebitne objekte na teh zemljiščih možno priključiti na elektroenergetsko omrežje v skladu z določili Energetskega zakona pod pogoji, ki bodo podani v „soglasju za priključitev“. V obeh mnenjih je navedel še, da so priključke sicer dolžni zagotoviti investitorji sami, da pa je v nekaterih primerih možno sofinanciranje s strani distributerja električne energije.

Tožnik je sklicevanju upravnega organa na ti dve mnenji ugovarjal in navajal, da priključki obeh hiš, ki sta na istem območju, niso dimenzionirani za dodatne odjemalce, nov dodatni kabel pa bi bilo treba napeljati iz bolj oddaljene transformatorske postaje preko regionalne ceste in železniške proge. Navedba upravljavca elektroenergetskega omrežja, da zemljišča niso komunalno opremljena v smislu 72. člena ZPNačrt, pa lahko pomeni, da v enoti urejanja, v kateri ležijo obravnavana zemljišča, ni zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema, kar po vsebini zatrjuje tudi tožnik. Ne organ prve ne organ druge stopnje pa se do teh tožnikovih navedb ne v postopku odmere NUSZ za leto 2010 ne v postopku za odmero NUSZ za leto 2012 nista opredelila, niti nista pozvala upravljavca elektroenergetskega omrežja, naj svoje mnenje o možnosti priključka na elektroenergetsko omrežje pojasni z bolj konkretnimi podatki.

Po navedenem je dejansko stanje glede vprašanja možnosti izvedbe priključkov na javno elektroenergetsko omrežje ugotovljeno nepopolno, zato je sklep o komunalni opremljenosti tožnikovih zemljišč v k. o. ... preuranjen.

Sodišče je zato tožbi v delu, ki se nanaša na odmero NUSZ za nezazidana stavbna zemljišča v k. o. ... ugodilo (2. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1) in izpodbijani prvostopenjski odločbi odpravilo v delu, ki se nanaša na navedena zemljišča, in zadevi v tem obsegu vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia