Jedro

Drugačen način izpolnitve preživninske obveznosti je sicer mogoč, vendar pa to, ker gre za izjemo oziroma za odstop od načela stroge formalne legalitete, pomeni prenehanje obveznosti le v primeru, če bi upnice oziroma njihova zakonita zastopnica s tem soglašale. V konkretnem primeru je zakonita zastopnica upnic obstoj drugačnega dogovora o načinu izpolnitve dolžnikove preživninske obveznosti izrecno in jasno zanikala že v odgovoru na dolžnikov ugovor, pri zanikanju obstoja takega dogovora pa je vztrajala tudi zaslišana na naroku.

Materialno procesno vodstvo je v izvršilnem postopku, ki je pretežno pisen, zelo omejeno, dodatno pa ga omejuje tudi dejstvo, da dolžnika v konkretnem primeru zastopa pravno kvalificirani pooblaščenec – odvetnik. Materialno procesno vodstvo ni namenjeno šolskemu pravnemu poučevanju pooblaščencev strank, zato ob jasnih zakonskih določbah, da mora biti ugovor obrazložen in da vsaka stranka za svoje zahtevke in ugovore nosi trditveno in dokazno breme (že prej omenjeno razpravno načelo), dolžnikova pritožbeno podana zahteva po dodatnem pozivanju presega zahtevo po materialnem procesnem vodstvu.

Razlogi sodišča prve stopnje se nanašajo izključno na zavrnitev zahteve po povrnitvi dolžnikovih ugovornih stroškov, medtem ko sodišče ni podalo popolnoma nobene obrazložitve oziroma argumentacije, zakaj morajo svoje stroške ugovornega postopka same kriti tudi upnice.

Izrek

I. Pritožba dolžnika se zavrne in se sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Upnice same krijejo svoje stroške odgovora na dolžnikovo pritožbo.

III. Pritožbi upnic se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu III. točke izreka, kolikor je sodišče odločilo, da upnice same krijejo svoje stroške ugovornega postopka, razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

IV. Odločitev o stroških v zvezi s pritožbo upnic se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I.) delno ugodilo ugovoru dolžnika z dne 20. 7. 2021 in sklep o izvršbi razveljavilo za znesek 200,00 EUR plačan dne 17. 2. 2021 ter v tem obsegu izvršbo ustavilo in predlog za izvršbo zavrnilo, v preostalem delu je ugovor zavrnilo (II.) in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške ugovornega postopka (III.).

2.Zoper II. točko sklepa se pravočasno pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njeno razveljavitev in zavrnitev predloga za izvršbo, podredno pa vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje.

3.Upnice v odgovoru na dolžnikovo pritožbo predlagajo njeno zavrnitev in priglašajo stroške odgovora.

4.Zoper del III. točke izreka sklepa, kolikor je sodišče odločilo, da same krijejo svoje stroške ugovornega postopka, se pravočasno pritožujejo upnice zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagajo njeno spremembo tako, da se stroški upnic, nastali z ugovornim postopkom, naložijo v plačilo dolžniku v korist proračuna sodišča. Priglašajo tudi stroške pritožbenega postopka.

5.Dolžnik v odgovoru na pritožbo upnic predlaga njeno zavrnitev.

6.Pritožba dolžnika ni utemeljena, pritožba upnic pa je utemeljena.

7.Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

8.Sodišče prve stopnje je na predlog upnic s sklepom o izvršbi z dne 9. 7. 2021 dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 1316/2020 z dne 23. 10. 2020, zaradi izterjave zapadlih in neplačanih zneskov preživninskih obveznosti od vključno novembra 2020 do vključno julija 2021 ter zaradi izterjave še nezapadlih mesečnih preživninskih obrokov za čas od 6. 8. 2021 do 17. 6. 2023 s pripadki.

9.Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom (prvi odstavek 53. člena ZIZ), ki mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, nekatere od teh ZIZ primeroma našteva v prvem odstavku 55. člena.

10.Dolžnik je v ugovoru uveljavljal, da je 17. 2. 2021 zakoniti zastopnici upnic kot plačilo preživnine izročil 200,00 EUR, prejem zneska je zakonita zastopnica tudi pisno potrdila. Nadalje je navedel, da ima z upnicami oziroma z njihovo zakonito zastopnico sklenjen dogovor, da lahko preživnino otrokom izplača skozi nakupe določenih stvari, ki jih je gospodinjstvo otrok nujno potrebovalo. Dolžnik je v dogovoru z zakonito zastopnico upnic tako nabavil 2 letni vinjeti za osebni avtomobil za leto 2021 v skupni vrednosti 220,00 EUR in akumulator za vozilo Ford v vrednosti 60,00 EUR ter plačeval stroške telekomunikacij in mobilne telefonije za upnice na dveh lokacijah. Plačila stroškov telekomunikacij in mobilne telefonije je predstavil v tabeli, skupaj znašajo 2.043,25 EUR. Glede na vse skupaj je dolžnik upnicam že plačal preživnino v višini 2.323,25 EUR.

11.Upnice so v odgovoru na ugovor navedle, da je dolžnik zakoniti zastopnici res izročil 200,00 EUR, vendar pa ta znesek ni bil izročen za namen plačila preživnine, temveč se nanaša na plačilo dela stroškov za registracijo osebnega vozila. Upnice so zanikale kakršenkoli dogovor o tem, da bi dolžnik preživnino poravnaval z nakupom določenih stvari. Navedle so tudi, da dolžnik za zatrjevana plačila, razen za znesek 200,00 EUR, ni predložil dokazil ter ni substanciral trditvene podlage. V obrazložitvi izvršilnega naslova je sodišče za vsako upnico posebej obrazložilo, katere stroške in v kakšnem znesku priznava kot nujne stroške, med take stroške pa ni uvrstilo stroškov za mobilni telefon upnic.

12.Dolžnik je v odgovoru na navedbe upnic sodišču predložil dokazila o plačilu položnic za stroške telekomunikacij in mobilne telefonije, dodal pa je še, da je po začetku spora upnicam izročil računalniško opremo v višini 2.700,00 EUR.

13.Sodišče prve stopnje je po izvedenem naroku dolžnikovemu ugovoru delno ugodilo za plačanih 200,00 EUR (ta del odločitve ni predmet pritožbene obravnave), v preostalem delu pa je njegov ugovor z izpodbijano II. točko izreka sklepa zavrnilo. Višje sodišče odločitev sprejema kot materialnopravno pravilno.

14.Glede na zgoraj povzete ugovorne navedbe je ugotoviti, da dolžnik dovoljeni izvršbi ugovarja iz razloga izpolnitve svoje preživninske obveznost na drugačen način, kot je določen v izvršilnem naslovu (z nakupom določenih stvari in s plačilom določenih stroškov). Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je drugačen način izpolnitve preživninske obveznosti sicer mogoč, vendar pa to, ker gre za izjemo oziroma za odstop od načela stroge formalne legalitete, pomeni prenehanje obveznosti le v primeru, če bi upnice oziroma njihova zakonita zastopnica s tem soglašale. V konkretnem primeru je zakonita zastopnica upnic obstoj drugačnega dogovora o načinu izpolnitve dolžnikove preživninske obveznosti izrecno in jasno zanikala že v odgovoru na dolžnikov ugovor, pri zanikanju obstoja takega dogovora pa je vztrajala tudi zaslišana na naroku. Slednjega se dolžnik ni udeležil, čeprav je bil nanj pravilno vabljen (prim. četrti odstavek 29.a člena ZIZ in drugi odstavek 358. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje je zato pravilno sledilo upnicam, da dogovor o drugačnem načinu plačila preživnine ni bil sklenjen, dolžnik pa torej ni uspel izkazati, da bi z nakupom vinjet in akumulatorja ter s plačilom telekomunikacijskih položnic izpolnil svojo preživninsko obveznost in je nasprotno pritožbeno uveljavljanje neutemeljeno.

15.Sodišču ob ugotovitvi, da dogovora o drugačni izpolnitvi preživninske obveznosti dolžnik ni izkazal, ni bilo treba ugotavljati, ali je dolžnik dokazal, da je res kupil navedene stvari in ali je res plačal navedene račune (položnice), saj tudi če je to storil, ne gre za veljaven oziroma pravilen način izpolnitve. Dokazila o plačilih, ki jih je dolžnik predložil s vlogo z dne 24. 6. 2022, zato niti niso pravno relevantna, je pa ob tem vseeno pritrditi sodišču, da je dolžnik z navedbami in dokazi v tej vlogi prekludiran. Kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, kriterij obrazloženosti ugovora iz drugega odstavka 53. člena ZIZ (ki je odraz razpravnega načela iz 7. člena in 212. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ) zahteva, da mora dolžnik že v fazi ugovora navesti vsa dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in za ta dejstva že v ugovorni fazi postopka tudi predlagati oziroma predložiti dokaze. Ugovor je namreč namenjen podajanju vseh pravno relevantnih trditev, s katerimi dolžnik zatrjuje, da je bila upniku terjatev poplačana, in zbiranju ter predlaganju ustreznega procesnega gradiva, ki nasprotuje upnikovi terjatvi, kot je pojasnjeno že v izpodbijanem sklepu.

16.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče skladno z 285. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v okviru materialno procesnega vodstva dolžnika pozvati k dopolnitvi ugovora s predložitvijo navedenih dokazov. Materialno procesno vodstvo je v izvršilnem postopku, ki je pretežno pisen, zelo omejeno, dodatno pa ga omejuje tudi dejstvo, da dolžnika v konkretnem primeru zastopa pravno kvalificirani pooblaščenec – odvetnik. Materialno procesno vodstvo ni namenjeno šolskemu pravnemu poučevanju pooblaščencev strank, zato ob jasnih zakonskih določbah, da mora biti ugovor obrazložen in da vsaka stranka za svoje zahtevke in ugovore nosi trditveno in dokazno breme (že prej omenjeno razpravno načelo), dolžnikova pritožbeno podana zahteva po dodatnem pozivanju presega zahtevo po materialnem procesnem vodstvu.

17.Glede na pojasnjeno sodišče dolžnikovih navedb iz vloge z dne 24. 6. 2022 ter s to vlogo predloženih dokazov pravilno ni upoštevalo, saj so, poleg tega, da ob neizkazanem dogovoru o drugačnem načinu izpolnitve obveznosti niti niso pravno relevantni, tudi prepozni. Posledično sklep zaradi neupoštevanja te vloge in dokazov ni obremenjen s pritožbeno očitano kršitvijo določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

18.S III. točko izreka sklepa je sodišče prve stopnje odločilo o stroških ugovornega postopka in sklenilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške tega postopka. Pritožbo zoper del te točke, kolikor se nanaša nanje, vlagajo upnice, ki menijo, da bi jim sodišče moralo priznati njihove za izvršbo potrebne stroške ugovornega postopka.

19.Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi stroškovne odločitve pojasnilo, da je odločitev sprejelo na podlagi 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po kateri se o stroških odloča na podlagi kriterija uspeha v postopku. Ker je dolžnik le deloma, v neznatnem delu uspel z ugovorom, je sklenilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške ugovornega postopka, in obrazložilo, da je bil ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi sicer potreben zaradi varstva pravic v postopku, vendar pa stroški, ki jih je imel dolžnik z ugovorom, vsled dane situacije s strani upnika niso bili neutemeljeno povzročeni.