Jedro

Kadar predlog za izdajo predhodne odredbe po prvem odstavku 257. člena ZIZ temelji na domnevi nevarnosti iz 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, mora prvostopenjsko sodišče v okviru presoje materialnih predpostavk za izdajo predhodne odredbe poleg obstoja neizvršljive sodne odločbe presojati tudi, ali je bil sklep o izvršbi res izdan na podlagi menice, torej gre za materialnopravno presojo, ali predložena listina izpolnjuje pogoje za verodostojno listino – menico in ali iz nje sploh izhaja menična obveznost dolžnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče kot neutemeljenega zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep Okrajnega sodišča v Mariboru 0427 Z 58/2011 z dne 09. 03. 2011. 2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik, uveljavljal pa je pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo njegovemu ugovoru zoper sklep o izdaji predhodne odredbe in zavrnitvijo upnikovega predloga za izdajo predhodne odredbe.

3. V odgovoru na pritožbo je upnik predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Upnik je predlog za izdajo predhodne odredbe utemeljeval z dejstvom, da je vložil predlog za izdajo izvršilnega sklepa na podlagi verodostojne listine – avalirane menice. Okrajno sodišče v Ljubljani je predlogu v celoti ugodilo, po vloženem ugovoru dolžnika pa je izvršilni sklep razveljavilo v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena. Upnik torej zatrjuje, da razpolaga z odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani (sklepom o izvršbi), ki še ni izvršljiva, glasi pa na denarno terjatev, ter da je verjetno izkazana nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (prvi odstavek 257. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ). Predlogu je priložil tudi menico.

6. Prvostopenjsko sodišče je pri presoji dolžnikovega ugovora zaključilo, da presoja obstoja verjetnosti terjatve ni predpostavka za izdajo predhodne odredbe. S takim razlogovanjem pritožbeno sodišče soglaša, saj že sam obstoj neizvršljive sodne odločbe po presoji pritožbenega sodišča predpostavlja verjeten obstoj terjatve. Toda prvostopenjsko sodišče se ni opredelilo do ugovornih trditev, da zaveza dolžnika kot avalista iz menice dejansko ne obstaja, kar naj bi izhajalo že iz na menici zapisanih podatkov. Teh ugovornih trditev pa ni mogoče presojati kot ugovora verjetnosti terjatve, kot je to razbrati iz razlogov izpodbijanega sklepa.

7. Kadar predlog za izdajo predhodne odredbe po prvem odstavku 257. člena ZIZ temelji na domnevi nevarnosti iz 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, torej da je sklep o izvršbi izdan na podlagi menice, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, predlogu pa je priložena tudi menica, mora prvostopenjsko sodišče v okviru presoje materialnih predpostavk za izdajo predhodne odredbe poleg obstoja neizvršljive sodne odločbe presojati tudi obstoj zakonske domneve nevarnosti iz 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ. To pomeni, da mora presojati, ali je bil sklep o izvršbi res izdan na podlagi menice, torej gre za materialnopravno presojo, ali predložena listina izpolnjuje pogoje za verodostojno listino – menico (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 433/2010) in ali iz nje sploh izhaja menična obveznost dolžnika. Prav slednje pa dolžnik tudi izpodbija z ugovorom zoper izdano predhodno odredbo.

8. Iz razlogov izpodbijanega sklepa pa ne izhaja, da bi sodišče tako materialnopravno presojo priložene menice opravilo, saj na ugovorne trditve v tej smeri ni odgovorilo. V razlogih izpodbijanega sklepa je celo navedlo, da ne soglaša s presojo sodišča, ki je izdalo predlagano predhodno odredbo, ali gre sploh za menico oziroma ali iz nje izhaja menična zaveza dolžnika, iz česar je sklepati, da se prvostopenjskemu sodišču ta materialnopravna presoja sploh ni zdela potrebna.

9. Ker je torej prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ni izčrpalo vse trditvene podlage dolžnikovega ugovora. Posledično je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno glede obstoja bistvenih predpostavk za izdajo predhodne odredbe. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni dolžnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).