Jedro

Po določbi 82. člena ZPP 1977 mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti tudi na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben. To določbo je mogoče razlagati le v mejah določb 79. člena ZPP 1977, oziroma, za ta postopek pomembnih, njegovih prvih dveh odstavkov. Stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, lahko sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost - prvi odstavek); polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek). Popolna poslovna sposobnost polnoletne osebe se domneva. Nepravdno sodišče ni dolžno po uradni dolžnosti paziti, ali je udeleženka glede na svojo starost in zdravstveno stanje sploh še pravdno sposobna, torej po uradni dolžnosti dvomiti o (popolni) poslovni (in s tem pravdni) sposobnosti strank.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom razdelilo nepremičnine, pripisane vl. št... vse k.o..., ki sta jih imeli udeleženki postopka v solasti vsaka do ene polovice. Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper ta pravnomočni sklep sodišča druge stopnje je Državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo (pravočasno) zahtevo za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju: zahteva). Vrhovna državna tožilka, podpisnica zahteve navaja, da "izpodbija sklepa sodišč prve in druge stopnje v celoti in uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki II. odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP". Predlaga razveljavitev obeh sklepov in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Razlogi zahteve bodo povzeti v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu v zvezi s 415. členom ZPP 1977 (Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. SFRJ 4/77-27/90) - ta procesni zakon je glede na prehodno določbo 498. člena ZPP 1999 (Ur. l. RS 26/99) treba uporabiti v tej zadevi, ker je bil postopek na prvi stopnji končan pred uveljavitvijo ZPP 1999 - vse v zvezi s 37. členom ZNP (Zakona o nepravdnem postopku; ta zveza v nadaljevanju obrazložitve na bo več navajana), se predlagateljica in nasprotna udeleženka o vročeni zahtevi nista izjavili.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se sodišče omeji samo na preizkus kršitev, ki jih državni tožilec uveljavlja v svoji zahtevi (prvi odstavek 408. člena ZPP 1977). Kakor je bilo že navedeno, vrhovna državna tožilka uveljavlja le bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP 1977. Ta kršitev je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Razlogom, s katerimi je v zahtevi utemeljen ta očitek, ni mogoče pritrditi.

Zahteva - po povzetku postopka na prvi in drugi stopnji in omembi, da je bil spis v tej zadevi obnovljen (ta okoliščina je za odločitev o zahtevi brezpredmetna) - se najprej sklicuje na dopis I.P. z dne 16.9.1997, ki ga je sodišče prve stopnje prejelo 17.9.1997 in s katerim je imenovana sporočila sodišču, da je prejela vabilo na narok dne 19.9.1997 in da ni pooblaščena za zastopanje v tej zadevi, ter obenem obvestila sodišče, da se nasprotna udeleženka tega naroka ne more udeležiti, ker fizično ni sposobna priti na sodišče (stara 88 let, bolna in skoraj "nepokretna"). Zaradi pravilnega razumevanja same zahteve in razlogov tega sklepa kaže na to utemeljitev zahteve takoj odgovoriti in opozoriti: sporočilo I.P. je treba obravnavati kot sporočilo, da ni več pooblaščena zastopati nasprotne udeleženke. Zapisnik o naroku z dne 9.1.1991, to je zadnjem naroku pred izdajo prvega razdelilnega sklepa sodišča prve stopnje, vsebuje jasno navedbo, da je bila na njem za nasprotno udeleženko navzoča "pooblaščenka I.P., pooblastilo v spisu" (list št. 10 spisa).

Zahteva nadaljuje svoje razloge s tem: a) da je bil na naroku 19.9.1997 imenovan izvedenec; b) da je ta 27.12.1997 opravil ogled nepremičnin, ki se ga je udeležila le predlagateljica; c) da je prejem sklepa o stroških izvedenca, ki ga je sodišče izdalo 20.1.1998, ter prejem zapisnika izvedenca za nasprotno udeleženko podpisala njena vnukinja.

Za te razloge sicer ni izrečne navedbe, da so integralni del utemeljitve očitane procesne kršitve, niti očitne miselne povezave z njo. Kljub temu sodišče nanje takoj odgovarja oziroma opozarja: a) Razpravljajoča sodnica je odredila vabljenje na narok dne 19.9.1997 že dne 22.7.1997 in sicer, tako da se odredba izvrši dne 16.8.1997 (torej prvi dan po sodnih počitnicah) - kar pomeni, da je to odredila pred prejemom sporočila I.P. o prenehanju pooblastilnega razmerja z nasprotno udeleženko. Zato ni pomenilo v zahtevi očitane procesne kršitve, ko je sodnica odredila vabljenje nasprotne udeleženke in pooblaščenke na narok dne 19.9.1997. Prav tako pa ne to, da je opravila ta narok v odsotnosti nasprotne udeleženke, ki je bila nanj pravilno vabljena (oziroma je bilo zanjo "vabilo izkazano", l. št. 52) - ko je vabilo zanj zanesljivo prejela (vsaj) pooblaščenka (prvi odstavek 138. člena ZPP), saj drugače ne bi mogla obvestiti sodišča o tem, da se tega naroka naprotna udeleženka ne bo mogla udeležiti.

b) Izvedenčev ogled solastnih nepremičnin samo v navzočnosti predlagateljice in v odsotnosti nasprotne udeleženke ni mogel pomeniti očitane procesne kršitve. Kljub temu ni odveč opozoriti na izvedenčevo navedbo v cenilnem zapisniku, da je o ogledu obvestil udeleženki in pooblaščenko predlagateljice - torej obe udeleženki v skladu s tedanjim stanjem zastopanja in tako, kakor mu je bilo s sklepom z dne 19.9.1997 tudi od sodišča naloženo.

c) Povratnica o vročitvi cenilnega zapisnika in sklepa o stroških izvedenca za nasprotno udeleženko (pri listu št. 62) je jasna: vročitev osebi, ki je podpisala prejem te sodne pošiljke s pripisom "vnukinja", je bila opravljena dne 7.2.1998, potem ko je vročevalec pustil naslovnici (nasprotni udeleženki) prvo obvestilo 30.1.1998 in drugo obvestilo 2.2.1998. Taka vročitev je bila povsem v skladu z drugim odstavkom 142. člena v zvezi s prvim odstavkom 141. člena ZPP 1977. Opustitve vročitve v smislu uveljavljane 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP 1977 torej tudi tu ni bilo.

Zahteva nadaljuje svoje razloge s trditvami, ki jih je treba šteti kot ključne, namreč: 1) da je sodišče naslednji narok opravilo dne 21.4.1998 in v zapisniku o njem navedlo, da je za nasprotno udeleženko vabilo izkazano, povratnice pa v spisu ni; in na tem naroku, opravljenem v odsotnosti nasprotne udeleženke, zaslišalo predlagateljico; 2) da je sodišče nato izdalo izpodbijani sklep z dne 21.4.1998, ki nasprotni udeleženki ni bil vročen, sklepu priložena povratnica pa kaže, da je prejem sklepa podpisala dne 25.4.1998 oseba z imenom P.; 3) da je v imenu nasprotne udeleženke dne 12.5.1998 vložil pritožbo odvetnik Miran Škrinjar, ki je v pritožbenem postopku ugovarjal, da njegova klientka ni imela možnosti obravnavanja pred sodiščem; pritožbi priloženo zdravniško potrdilo navaja, da nasprotna udeleženka ne more priti na sodišče. Na te razloge zahteve za varstvo zakonitosti vrhovno sodišče odgovarja: 1) Razpravljajoča sodnica je dne 20.3.1998 odredila, naj se na narok dne 21.4.1998 povabijo: predlagateljica in nasprotna udeleženka ("tudi z vabili za zaslišanje") ter pooblaščenka predlagateljice. Pri tej odredbi (l. št. 65) res ni povratnic, posebej na povratnice o vročitvi vabila nasprotni udeleženki. Toda vročilnica (ali povratnica) ni edini način dokazovanja vročitve (sedmi odstavek 149. člena ZPP 1977). Potem ko je sodišče dne 17.4.1998 prejelo dopis: "Podpisana I.P., hči R.V. iz S., Vas obveščam oz. opravičujem R.V., vabljeno na narok za dne 21.4.1998" - je vsekakor imelo v tem dopisu (l. št. 66) dokaz, da je nasprotna udeleženka prejela vabilo na narok dne 21.4.1998. In to glede na odredbo z dne 20.3.1998, na kateri je pisarna potrdila, da je bila istega dne izvršena - dokaz, da je nasprotna udeleženka prejela tudi vabilo na zaslišanje strank. Torej ni bilo napake, ki bi jo bilo mogoče šteti za uveljavljano procesno kršitev, niti v zvezi z vabljenjem nasprotne udeleženke na narok dne 21.4.1998 niti v zvezi z enostransko izvedbo dokaza po zaslišanju strank na tem naroku (drugi odstavek 265. člena ZPP 1977).

2) Seveda bi bilo mogoče razpravljati o pravilnosti vročitve sklepa prve stopnje nasprotni udeleženki, ko je prejem nanjo naslovljene sodne pošiljke s tem sklepom podpisala "oseba z imenom P." (a naj bo dovoljena pripomba: podpis je na prvi pogled istoveten s podpisom na dopisu I.P. na l. št. 66!) Toda vprašljivost te vročitve je povsem brezpredmetna, ko je zoper ta sklep v imenu nasprotne udeleženke vložil pritožbo odvetnik Miran Škrinjar, na podlagi pritožbi priloženega pooblastila, ta pritožba pa je bila nato obravnavana kot pravočasna.

3) Pravkar zapisani odgovor na drugi sklop teh ključnih razlogov zahteve za varstvo zakonitosti je delno že odgovor na njihov tretji sklop. Pritožbeni razlogi o tem, da je bilo nasprotni udeleženki z nezakonitim ravnanjem sodišča onemogočeno obravnavanje (točka 2. pritožbe, l. št. 78 spisa) se začenjajo: "Ob prejetem (!) vabilu za narok za dne 21.4.1998 je hčerka pritožnice pisno opravičila odsotnost nasprotne udeleženke (v nadalje: pritožnice) zaradi splošne starostne oslabelosti 89 letne pritožnice, skleroznosti in izrecno omenjene nepokretnosti..." S to vsebino pritožbe je sama nasprotna udeleženka potrdila, da je bila povabljena na narok dne 21.4.1998 - in bi bila že samo s tem izpodbita navedba zahteve, da ni bila povabljena (ko ne bi zadoščali že prej pod 1. navedeni razlogi). V pritožbi je nasprotna udeleženka takoj zatem grajala ravnanje sodišča prve stopnje, ki ni upoštevalo opravičila njenega izostanka z naroka dne 21.4.1998 z razlogi: "...iz opravičila, ki ga je sodišču posredovala pritožničina hčerka, pa je jasno, da je pritožnica v času postopka zaradi starosti onemogla in je sedaj tudi nepokretna, kar se potrjuje (!) tudi s priloženim zdravniškim spričevalom". Predložitev zdravniškega potrdila šele s pritožbo seveda ni narekovala sodišču druge stopnje presoje, da je sklicevanje hčerke nasprotne udeleženke (v procesnem smislu dne 17.4.1998 samo njene nekdanje pooblaščenke) v obravnavanem dopisu narekovalo karkoli drugega kot to, da se opravi ta narok v odsotnosti pravilno povabljene nasprotne udeleženke. Ni povsem jasno, kakšno razumevanje ustreznih procesnih določb (predvsem drugega odstavka 26. člena ZNP) naj bi po mnenju vlagateljice zahteve preprečevalo izvedbo naroka z dne 21.4.1998 v odsotnosti nasprotne udeleženke. Vsekakor je v tej zvezi vredno opozoriti na vsebino dopisa nekdanje pooblaščenke nasprotne udeleženke, ki ima poleg že prej (glej pod 1) citirane vsebine le še naslednjo: "R.V., rojena 2.9.1909, je torej stara 89 let, nepokretna, srčni bolnik in že precej sklerozna. Iz navedenega sledi, da je nemogoče, da bi se razprave udleželila. Zato prosim, da opravičilo sprejmete z razumevanjem." Torej nikjer besede o kakšni prošnji za preložitev naroka ali česa podobnega, ampak le opravičilo, da (in zakaj) nasprotne udeleženke ne bo! Sklep vlagateljice, da je bila zaradi doslej obravnavanih okoliščin v postopku pred sodiščem prve stopnje v škodo nasprotne udeleženke zagrešena uveljavljana bistvene kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, je v zahtevi zapisan takole: Po mnenju državne tožilke nasprotni udeleženki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sledi razlaga, kako bi moralo postopati sodišče prve stopnje po prejemu dopisa I.P. (po 17.9.1997), v treh točkah - na katere vrhovno sodišče sproti odgovarja:

I. vabila in druga sodna pisanja bi moralo vročati nasprotni udeleženki - temu je v načelu treba pritrditi, obenem pa odgovoriti, da je sodišče prve stopnje tako tudi ravnalo (podrobnejši odgovor je v odgovorih pod točkami a), c), 1), 2) in 3);

II. preverjati bi moralo, ali so ji bila vabila vročena - temu je treba dodati: tako kot zmeraj, in odgovoriti: načelno drži, je pa sodišče prve stopnje pri ustreznih ugotovitvah (zapisnik o naroku z dne 21.4.1998) tako tudi ravnalo, kar je bilo podrobneje obrazloženo že prej v odgovoru pod točko 1);

III. po uradni dolžnosti bi moralo tudi paziti, ali je nasprotna udeleženka glede na svojo starost in zdravstveno stanje sploh še pravdno sposobna (82. člen ZPP) - na kar je treba odgovoriti, da 82. člen ZPP 1977 česa takega sodišču prve stopnje ni narekoval. Po tej zakonski določbi mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti tudi na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben. To določbo je mogoče razlagati le v mejah določb 79. člena ZPP 1977, oziroma, za ta postopek pomembnih, njegovih prvih dveh odstavkov: Stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, lahko sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost - prvi odstavek); polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek). Popolna poslovna sposobnost polnoletne osebe se domneva. Pravdno sodišče in enako nepravdno sodišče ni dolžno po uradni dolžnosti dvomiti o (popolni) poslovni (in s tem pravdni) sposobnosti strank, na kar očitno meri zahteva. Sicer pa je tehtnost in celo resnost tega argumenta že sama v sebi vprašljiva ob dejstvu, da je nasprotno udeleženko v pritožbenem postopku zastopal odvetnik (na podlagi pooblastila z dne 4.5.1998 - priloga B3), zahteva pa se ne sprašuje o veljavnosti za njim stoječe pogodbe o naročilu (odvetniškem zastopanju), katere povsem razumljivo tudi pooblaščenec nasprotne udeleženke ni načenjal v pritožbi.

Nadaljnji razlogi zahteve ne terjajo obširnejšega odgovora.

Neutemeljenost stališča, da nasprotna udeleženka ni bila seznanjena z izvedenčevimi ugotovitvami, na katere je sodišče oprlo svojo odločitev, sledi iz razlogov o pravilnosti vročitve izvedenčevega cenilnega zapisnika (glej prej, odgovor pod točko c). O pravilni vročitvi sklepa prve stopnje so razlogi v odgovoru pod točko 2). Kaj misli zahteva s tem, da "ni tudi prezreti, da je prvotna pooblaščenka nasprotne udeleženke I. P. odpovedala pooblastilo že 17.9.1997, torej preden je pritožbeno sodišče s sklepom z dne 30.9.1998 vrnilo zadevo v nov postopek sodišču prve stopnje (IV. odstavek 99. člena ZPP)" - preprosto ni mogoče ugotoviti. Sklep sodišča druge stopnje z dne 30.9.1998 je pač prav izpodbijani pravnomočni sklep - in ne kakšen sklep, s katerim bi bila zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek (zaradi ugoditve pritožbi z razveljavitvijo sklepa prve stopnje). Zahteva pa ne vsebuje najmanjšega namiga, kakšno zvezo naj bi imela s citiranima procesnima trenutkoma v tej zadevi pooblaščenčeva dolžnost, da še en mesec po odpovedi pooblastila opravlja procesna dejanja za pooblastitelja, če je treba odvrniti kakšno škodo. Ukvarjati se tudi ni treba z vprašanjem, kako je treba razumeti materialno določbo 122. člena ZNP, saj zahteva ne uveljavlja zmotne uporabe materialnega prava.

Po vsem povedanem se je izkazalo, da sodišči prve in druge stopnje nista zagrešili v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljane bistvene kršitve določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP 1977 (v zvezi s 37. členom ZNP). Torej zahteva ni utemeljena in jo je na podlagi 393. člena v zvezi s 415. členom ZPP 1977 zato treba zavrniti.