Jedro

Ker izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo tožničino tožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor z dne 13. 7. 2009. Z navedenim sklepom je prvostopni organ ugotovil, da je njegova odločba z dne 5. 3. 2009 (s katero je bilo tožnici naloženo, da odstrani zidani objekt v tlorisni izmeri 38,4 m x 13 m, zgrajen brez gradbenega dovoljenja na zemljišču parc. št. ... k. o. ...), postala izvršljiva dne 12. 5. 2009 in se dovoli njena izvršba (1. točka izreka) ter tožnici naložil, da mora odstraniti navedeni objekt in zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje do 1. 9. 2009, po preteku roka pa bo izvršbo opravil pooblaščeni izvajalec del. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo z dne 24. 9. 2009, tožničino pritožbo zavrnilo.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da izpodbijani sklep ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj z njim ni odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. 3. Tožnica vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter zaradi napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je ravnala v skladu s pravnim poukom odločbe Ministrstva za okolje in prostor, da ni lastnica objektov in da je izvršilni naslov ničen oziroma neizvršljiv. Navaja, da se mora vzdržati posegov v pravice drugih. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Razlogi, ki jih navaja prvostopno sodišče, so pravilni in imajo podlago v podatkih spisa ter v določbah ZUS-1, na katere se pravilno sklicuje prvostopno sodišče. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča izpodbijani akt ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. V skladu z navedeno določbo je namreč upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

7. V obravnavani zadevi se izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim je upravni organ prve stopnje ugotovil, da je odločba (izvršilni naslov), izdana v inšpekcijskem postopku, s katero so bili tožniku odrejeni inšpekcijski ukrepi, postala izvršljiva. Sklep o dovolitvi izvršbe pa je skladen z izvršilnim naslovom.

8. Izpodbijani prvostopni sklep tako po presoji Vrhovnega sodišča ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu 2. člena ZUS-1. To odločitev namreč vsebuje izvršilni naslov, to je inšpekcijska odločba z dne 5. 3. 2009, s katero je bila tožniku med drugim naložena obveznost odstranitve nelegalno zgrajenega objekta na tujem zemljišču. Ta ukrep pa se z izpodbijanim prvostopnim upravnim sklepom le prisilno izvršuje, ker tožnik naloženega ukrepa ni izpolnil sam.

9. Pravilno je tudi stališče prvostopnega sodišča, da izpodbijani sklep ni eden izmed sklepov, navedenih v drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Po citirani določbi se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe izpodbijani sklep, s katerim se dovoljuje izvršba proti tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu, ker ta ne spoštuje obveznosti, ki mu jo je izrekel gradbeni inšpektor, ne sodi.

10. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče prve stopnje zavrže tožbo, če akt, ki se s tožbo izpodbija, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, in zavrglo tožbo.

11. Tožničine navedbe, da ni lastnica objekta, se nanašajo na obdobje pred izdajo izvršilnega naslova, zato bi jih morala uveljavljati v postopku izdaje izvršilnega naslova. Glede na podatke spisa, je izvršilni naslov postal pravnomočen dne 7. 10. 2010 in je zato Vrhovno sodišče na pravnomočno odločbo vezano. S pravnomočno odločbo izrečeni ukrep se z izpodbijanim prvostopnim upravnim sklepom le izvršuje, ker tožeča stranka naloženega ukrepa ni izpolnila sama.

12. Neupoštevni so tožničini ugovori, da je podan ničnosti razlog iz 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP. Sodišče sicer lahko upravni akt izreče za ničnega po uradni dolžnosti (drugi odstavek 37. člena ZUS-1), vendar pa tako odločitev lahko sprejme le, če je upravni spor dopusten, kar pa v obravnavanem primeru ni.

13. Na odločitev sodišča tudi ne more vplivati pravni pouk odločbe drugostopnega organa ki določa, da je upravni spor mogoč zoper prvostopni sklep z vložitvijo tožbe pri Upravnem sodišču, v roku 30 dni po prejemu drugostopne odločbe. Pravni pouk stranki ne more vzeti kakšne procesne pravice, ki jo ima, obenem pa ji ne more dati pravice, ki je nima.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

15. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.