Jedro

Kupna pogodba, sklenjena v postopku razlastitve z dne 7.10.1964, predstavlja predlog za denacionalizacijo iz 5. člena ZDen, če so izpolnjene ostale predpostavke navedenega člena (sila, grožnja državnega organa). Če kupnina znaša nad 30% vrednosti, se jo upošteva po določilu 72. člena ZDen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z vmesnim sklepom ugotovilo, da je po temelju utemeljen predlagateljičin predlog za denacionalizacijo parcelnih številk 325/1 in 326/13 k.o..., ki sta bili vzeti njenima staršema na podlagi kupne pogodbe z Občino K. z dne 7.10.1964. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotne udeleženke zoper sklep sodišča prve stopnje zavrnilo kot neutemljeno in navedeni sklep potrdilo.

Zoper sklep sodišča druge stopnje je revizijo vložila Slovenska odškodninska družba. V reviziji navaja, da se ne strinja z razlogi pritožbenega sodišča. Kot velja podlaga iz 5. člena ZDen le za tiste pravne posle, ki so bili sklenjeni v času veljavnosti predpisov iz 3. in 4. člena ZDen, bi bilo potrebno tudi določbo o odplačnosti, ki jo določa 4. člen ZDen, analogno uporabiti v primeru iz 5. člena ZDen. V tem primeru se obe sodišči nižjih stopenj sklicujeta na sklenitev kupne pogodbe v časovni meji iz 3. in 4. člena ZDen oziroma veljavnost Zakona o razlastitvi iz leta 1957. Ta pa bi lahko predstavljal pravni temelj podržavljenja, če ne bi bila v tem primeru sklenjena kupna pogodba. V tem primeru bi se poleg časovne veljavnosti upoštevala tudi odplačnost. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in predlagateljici, ki je predlagala zavrnitev revizije. Med drugim opozarja v odgovoru, da je revizijsko stališče samo s seboj v nasprotju, ko meni, da bi se v postopku denacionalizacije odplačnost upoštevala v primeru iz 4. člena ZDen, v primeru iz 5. člena ZDen pa ne.

Revizija ni utemeljena.

Uvodoma je potrebno opozoriti, da revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 56. člena Zakona o denacionalizaciji, ZDen in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP). Navedeni obseg preizkusa lahko zadeva le izpodbijano odločitev, to je odločitev o tem, da je podana podlaga za denacionalizacijo dveh parcel, podržavljenih staršem predlagateljice. Odločitev o podlagi se opira na 5. člen ZDen. Revizijsko sodišče ugotavlja, da se z revizijo sploh ne izpodbija pravilnost odločitve, ki temelji na zahtevanih predpostavkah za uporabo 5. člena ZDen, to je, da je bila pogodba sklenjena v časovnih mejah, ki jih določa 4. člen ZDen, da je na podlagi pogodbe prešel predmet denacionalizacije v državno last in da je prišlo do sklenitve pogodbe zaradi dolgotrajnih prepričevanj in pritiskov na starša predlagateljice s strani občinskih državnih organov v postopku razlastitve. Revizija očitno sprejema zaključke sodišč nižjih stopenj, da je bilo podržavljenje s sporno pogodbo opravljeno v časovnih okvirjih iz 4. člena ZDen, ker pri tem opozarja na ustrezno pravno mnenje vrhovnega sodišča iz junija 1993. Niso pa razumljivi revizijski razlogi o tem, da bi bilo potrebno tudi določbo o neodplačnosti iz 4. člena ZDen anologno uporabiti v primerih iz 5. člena ZDen. Če pri tem revidentka misli na problem upoštevanja v obravnavanem primeru staršem predlagateljice izplačane kupnine v letu 1964, je opozoriti na pravno mnenje z Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 18. in 19.6.1996, objavljeno v Pravnih mnenjih številka I/96, ki se glasi: "Upravičenec do denacionalizacije, kateremu je bilo premoženje podržavljeno na način iz 5. člena ZDen in je ob sklenitvi pogodbe prejel kupnino, ki presega 30% vrednosti podržavljenega premoženja, mora v primeru vrnitve podržavljenega premoženja vrniti kupnino v celoti (prvi odstavek 72. člena Zakona o denacionalizaciji)". Upoštevanje izplačane kupnine bo v tej zadevi lahko predmet končnega sklepa, ki ga bo sodišče prve stopnje šele moralo izdati. Če pa revidentka meni, da zaradi okolnosti, da je znašala kupnina v obravnavanem primeru okoli 31% vrednosti in da zato upravičenje do denacionalizacije ne obstoji, je tako stališče pravno zmotno. Zadostna pojasnila v tej smeri daje že omenjeno pravno mnenje iz leta 1996, dodatno pa tudi vsebina prvega odstavka 72. člena ZDen. Revizijsko sodišče po povedanem ocenjuje, da sta sodišči nižjih stopenj odločili v skladu z določbami ZDen in da nista zagrešili v reviziji očitane ali uradoma upoštevne kršitve materialnega zakona. Revizijsko sodišče je zato revizijo nasprotne udeleženke zavrnilo (378. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).