Up-116/94

17/5-1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe R. B. in M. B. iz P., ki ju zastopa E. D., odvetnik v P. na seji senata dne 17/5-1995

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba R. B. in M. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 615/93 z dne 4/11-1994 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožnika zatrjujeta, da je Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 615/93 v njuno škodo odločilo drugače kot v zadevi II Ips 274/93, čeprav ob enakem dejanskem stanu; s tem pa da je kršilo njuno ustavno pravico do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) oziroma do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in potemtakem tudi pravico do pravičnega sojenja (prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, Uradni list RS štev. 7/94 - Mednarodne pogodbe) in pravico do spoštovanja doma (prvi odstavek 8. člena iste Konvencije). Predlaga, naj Ustavno sodišče samo odloči v njuno korist ali pa izpodbijano sodbo razveljavi in vrne stvar v novo sojenje.

Ustavno sodišče po določbah 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) med drugim ne sprejme ustavne pritožbe, če očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali svoboščin s posamičnim aktom državnega organa.

Primerjava dejanskih stanov v primerjanih zadevah pokaže pomembne razlike med njima: v zadevi II Ips 274/93 je toženec kot lastnik dela hiše že leta 1964 in 1965 adaptiral še dva podstrešna prostora, ki sta bila odtlej sestavni del njegovega stanovanja, leta 1981 uradno upoštevana v vrednosti njegovega stanovanja; tako je bilo stanje tudi 1984, ko je tožeča stranka, ki zdaj zahteva izpraznitev obeh prostorov, postala etažna lastnica v hiši. V obravnavani zadevi II Ips 615/93 pa je tožeča stranka kot etažni lastnik leta 1976 med drugim povečala teraso in podstrešne prostore hiše preko okvirov dovoljenja in brez soglasja stanovalcev oziroma etažnih lastnikov, zdaj pa zahteva prepoved souporabe dela te terase, ki pripada v trajno rabo vsem etažnim lastnikom, posebej tudi prepoved postavljanja droga TV antene in odstranitev takega droga, pritrjenega na nosilno steno, skupno tej in sosednji hiši. Tako različna dejanska stanova lahko ob enotni uporabi materialnega prava pripeljeta do različnih sodnih odločitev, ne da bi to pomenilo zatrjevano kršitev ustavnega načela o enakosti pred zakonom oziroma o enakem varstvu pravic, s čimer se tudi trditev o kršitvi pravice do pravičnega sojenja in do spoštovanja doma, ki ju pritožnika izvajata iz zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic, izkaže kot neutemeljena. Glede na to, da torej v navedenih dveh primerih sploh ne gre za analogna oziroma primerljiva dejanska stanova, senatu še ni bilo treba zavzeti stališča do vprašanja, ali neenako sojenje v primerljivih primerih sploh lahko pomeni kršitev ustavnega načela o enakem varstvu pravic ali ne.

Ker je torej ustavna pritožba očitno neutemeljena, je ni bilo mogoče sprejeti.

Ustavno sodišče je o tej zadevi odločilo na temelju 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču v senatu v sestavi mag. Janez Snoj kot predsednik in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.

Predsednik senatamag. Janez Snoj