Jedro

V dejanskem pomenu je invalid nesposoben za dela, ki niso v skladu z omejitvami iz dokončne invalidske odločbe. Vendar v smislu pravne opredelitve razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi ZPIZ-1 ta razlog izrecno opredeli kot "razlog invalidnosti". Ker je invalidu III. kategorije delodajalec dolžan zagotoviti ustrezno delo in zakon tudi izrecno predpisuje način izvedbe te dolžnosti, za presojo zakonitosti ravnanja delodajalca, ki invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi in mu ponudi novo, ni odločilna formalna opredelitev razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe, temveč je odločilna presoja dejanskih razlogov, na katere se odpoved opira.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, je bila redno odpovedana pogodba o zaposlitvi z dne 30.12.2000 iz razloga nesposobnosti in je sprejel ponudbo za sklenitev nove pogodbe na drugem delovnem mestu s polovico polnega delovnega časa. Tožnik je novo pogodbo o zaposlitvi (v nadaljevanju: PZ), za delovno mesto snažilka s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa, podpisal dne 2.2.2004. Z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: Zavod) z dne 6.1.2004 (za katero sodišče prve stopnje ugotavlja, da je postala dokončna in pravnomočna dne 26.1.2004), je bila ugotovljena tožnikova invalidnost III. kategorije in tožniku priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu, na primer na delovnem mestu snažilka s polovico polnega delovnega časa. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi in odločilo, da se nova pogodba o zaposlitvi z dne 30.1.2004 razveljavi in da v razmerju do pravdnih strank nima pravnega učinka.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje (Uradni list RS, št. 26/99 do 36/2004, v nadaljevanju - ZPP) je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je sodišče v izpodbijani sodbi zmotno uporabilo materialno pravo, da ni odgovorilo na vse pritožbene navedbe in da tožena stranka ni dobila odgovora na ključna vprašanja, ki se tičejo pravne podlage spornega razmerja. Mnenja je, da je sodišče favoriziralo tožnika v škodo tožene stranke. Bistveno pa je, da tožnik izpodbija rešitev, do katere je prišlo zaradi odločbe Zavoda o invalidnosti. Izpodbijana sodba ustvarja nezakonito stanje, saj nasprotuje odločbi Zavoda. Zato tožnik nima pravnega interesa za tožbo. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno tudi zato, ker je v izpodbijani sodbi ugotovljeno, da je nova PZ prenehala veljati samo z razveljavitvijo odpovedi prve PZ, ne da bi za to bila navedena pravna podlaga. Niso bile ugotovljene okoliščine, ki bi potrjevale izpodbojnost (neveljavnost) nove PZ. Pri odločitvi na drugi in prvi stopnji so bile prezrte določbe 101. do 106. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - Uradni list RS, št. 106/99 in nadalj.). Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Tožena stranka ni opredelila, katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka uveljavlja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tega razloga ni preizkušalo.

Sodišče druge stopnje je v izpodbijani sodbi enako kot pred njim sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

Nižji sodišči sta skladno ugotovili, da je bil tožnik invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do dela na drugem ustreznem delovnem mestu in da mu je bila s 6.1.2004 izdana nova invalidska odločba, na podlagi katere je bil zaradi dodatnih invalidskih omejitev upravičen do dela na dotedanjem delovnem mestu le s polovico polnega delovnega časa in do delne invalidske pokojnine. Invalidska odločba je postala dokončna in izvršljiva 26.1.2004. Tožena stranka se je ob podani odpovedi in ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi na navedeno invalidsko odločbo izrecno sklicevala.

Na podlagi prvega odstavka 93. člena ZPIZ ima zavarovanec, pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti, če ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom ali brez predhodne poklicne rehabilitacije, pravico do dela s skrajšanim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine. Za uresničitev teh pravic na podlagi tretjega odstavka 101. člena ZPIZ zavarovancu, kateremu je z dokončno odločbo priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega ali pravica do premestitve na drugo delovno mesto na podlagi invalidnosti III. kategorije (ali II. kategorije), delodajalec iz razloga invalidnosti redno odpove pogodbo o zaposlitvi, sočasno pa mu mora ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovni čas krajši od polnega, ali za delo na drugem ustreznem delovnem mestu.

Glede na določbe ZPIZ je bila tožena stranka dolžna tožniku zagotoviti ustrezno delo v skladu z veljavno invalidsko odločbo. Zato bi moralo sodišče sporno odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe presojati predvsem z vidika navedenih določb ZPIZ. V dejanskem pomenu je invalid nesposoben za dela, ki niso v skladu z omejitvami iz dokončne invalidske odločbe. Vendar v smislu pravne opredelitve razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi ZPIZ ta razlog izrecno opredeli kot "razlog invalidnosti". Ker je invalidu III. kategorije invalidnosti delodajalec dolžan zagotoviti ustrezno delo in zakon tudi izrecno predpisuje način izvedbe te dolžnosti, za presojo zakonitosti ravnanja delodajalca ni odločilna formalna opredelitev razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe, temveč je odločilna presoja dejanskih razlogov, na katere se odpoved opira.

V zvezi s sklenjeno novo PZ in njeno razveljavitvijo (ali ugotovitvijo ničnosti) je treba upoštevati, da pogodba preneha veljati le na način, ki je določen v zakonu, sodišči prve in druge stopnje pa nista navedli pravne podlage iz katere izhaja, da nova PZ preneha veljati z razveljavitvijo odpovedi prejšnje PZ.

Glede na povedano je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita zgolj zaradi sklicevanja na razlog nesposobnosti. Zato je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP sodbi nižjih sodišč razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku bo sodišče opravilo presojo zakonitosti sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z vidika izpolnitve pogojev za uporabo določb 101. člena ZPIZ. Hkrati se bo sodišče glede na določbe ZPIZ ponovno opredelilo tudi do pogodbe o zaposlitvi z dne 30.1.2004, ki jo je tožnik na podlagi ponudbe podpisal 2.2.2004. Presoditi bo tudi moralo, kako dejstvo, da je bila tožniku prva PZ odpovedana zaradi nesposobnosti (točka ad 1 odpovedi z dne 30.1.2004), ugotovljena pa je bila njegova invalidnost, vpliva na zakonitost odpovedi prve PZ. Sodišče prve stopnje ni obravnavalo vprašanja, kako določbe 101. do 105. člena ZPIZ, glede na dokončno in pravnomočno odločbo ZPIZ vplivajo na zakonitost odpovedi PZ, sodišče druge stopnje pa je to vprašanje le omenilo (4. in 5. stran obrazložitve), ne da bi se opredelilo do učinkov navedene odločitve Zavoda.

Glede revizijskih stroškov je sodišče odločilo v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP.