Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomočjo.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Upravnega sodišča Republike Slovenija št. Bpp 267/2024-15 z dne 30. 9. 2024 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

O izpodbijani odločbi

1.Toženka je na podlagi tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Upravne enote ... št. 130-23/2023-6210-4 z dne 23. 8. 2023 v zvezi z odločbo Ministrstva za obrambo št. 130-361/2023-7 z dne 30. 5. 2024 (v nadaljevanju Prošnja).

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka odločala ponovno o Prošnji na podlagi sodbe naslovnega sodišča I U 1253/2024-8 z dne 22. 8. 2024. Toženka je v bistvenem ugotovila: da je Upravna enota ... (v nadaljevanju UE) tožniku z odločbo št. 130-93/2022-6210-19 z dne 31. 3. 2023 (v nadaljevanju Odločba UE 31-3-23) priznala pravico do veteranskega dodatka; da je tožnik 3. 7. 2023 pri UE oddal odločbo o odmeri invalidske pokojnine Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ) št. 10331-1430/2023 z dne 19. 6. 2023 (v nadaljevanju Odločba ZPIZ), na podlagi katere se je ugotavljalo, ali sprememba višine prejemkov vpliva na pravico in višino veteranskega dodatka; da je UE v postopku ugotovila, da je tožnik na podlagi Odločbe ZPIZ od dne 7. 9. 2022 dalje upravičen do invalidske pokojnine v višini 700,66 EUR; da je UE pojasnila, da ima vojni veteran v skladu z 8. členom Zakona o vojnih veteranih (v nadaljevanju ZVV) pravico do veteranskega dodatka, če delež prejemkov na družinskega člana ne dosega osnove za veteranski dodatek; da je UE zato, ker so tožnikovi prejemki zaradi pridobljene pravice do pokojnine presegali osnovo za leto 2023, odločila, da tožnik v letu 2023 ni upravičen do veteranskega dodatka; da je UE tožniku pojasnila, da ga bo po pravnomočnosti oziroma izvršljivosti odločbe pozvala k povrnitvi izplačanega veteranskega dodatka; da je Ministrstvo za obrambo zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper Odločbo UE 31-3-23 kot neutemeljeno in da je tožnik vložil tožbo zoper Odločbo UE 31-3-23, ki se vodi pred naslovnim sodiščem pod IU 1275/2024.

3.Toženka je izpostavila, da je tožnik v Prošnji oziroma naknadnih vlogah kot razlog za uspeh s tožbo izpostavil predvsem okoliščino, da bi morala UE ... pokojnino upoštevati šele od dne 30. 6. 2023 dalje - to je od dne, ko je bil seznanjen z njeno dejansko višino in ko bi lahko dejansko višino tudi sporočil UE. Povzela je tožnika, da je do pokojnine sicer upravičen od dne 7. 9. 2022 dalje in da mu je ta bila izplačana za nazaj. Toženka je povzela stališče naslovnega sodišča v I U 920/2022-28 z dne 14. 6. 2023

in v sodbi I U 332/2021-8 z dne 14. 2. 2023

in ugotovila, da je bilo dejansko stanje primerljivo z obravnavanim in, da je v obeh povzetih primerih sodišče tožbo zavrnilo. Toženka je ocenila, da je zadeva očitno nerazumna, ker je tožnikovo pričakovanje, da bi s tožbo lahko uspel, v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Toženka je poudarila, da takšen zaključek temelji na vsebinski presoje zadeve v obsegu, ki ji jo posebej dopušča tretji odstavek 24. člena ZBPP. Navedla je, da presoje očitne nerazumnosti zadeve z vidika primerjave z izidom v podobnih primerih, ni mogoče opraviti brez upoštevanja navedb tožnika, pravne podlage in primerjave s sodno prakso v podobnih primerih. Toženka je ocenila, da bi bila, ob upoštevanju tožnikovih navedb v upravnem postopku, s katerimi izkazuje verjetnost uspeha tožbe, vsebine izpodbijanih aktov, izida povzetih primerih s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, dodelitev brezplačne pravne pomoči po oceni toženke v nasprotju z izrecnim določilom tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Toženka je na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP, ker Prošnja ne izpolnjuje objektivnega kriterija, zavrnila kot neutemeljeno.

Tožnikove navedbe

4.Tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava, nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev ustavnih pravic in kršitev sodne prakse, sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi, podrejeno pa razveljavi.

5.Toženki očita, da je zmotna ugotovitev, da mu je priznana pravica do pokojnine 7. 9. 2022. Trdi, da mu priznana 8. 5. 2023 in sicer z veljavnostjo za nazaj, ko je Odločba ZPIZ postala pravnomočna. Meni, da je zmotno stališče ministrstva, da pravno pomembno okoliščino predstavlja pridobljena invalidska pokojnina, ki naj bi jo tožnik prejemal od dne 7. 9. 2022 dalje. Tožnik jo je prejemal šele od dne 30. 6. 2023 naprej in v tem delu je bilo napačno ugotovljeno dejansko stanje. Navaja, da ni sporno, da je UE v Odločbi 31-3-23 ugotovila, da tožnik izpolnjuje vse pogoje za priznanje pravice do veteranskega dodatka, saj njegovi prejemki ne presegajo osnove za veteranski dodatek, kot to določa 8. člen Zakona o vojnih veteranih. Tožnikovi prejemki do dne 30. 6. 2023 niso dosegali osnove za veteranski dodatek. Po tem datumu, pa tožnik dodatka ni več prejemal. Meni, da državni uradi namerno zavlačujejo z izdajanjem odločb in s tem prisilijo osebe, da zaprošajo za varstvene dodatke, socialne pomoči ipd. Nato se naknadno izdajo odločbe s pravicami za nazaj, s katerimi se naknadno "pokradejo" pokojnine. Navaja, da je izpodbijana odločba tudi v nasprotju s sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 336/2017 z dne 20. 2. 2018 ter s sodbo Upravnega sodišča RS I U 1535/2023-7 z dne 18. 12. 2023. Meni, da izredno nakazilo pokojnin dne 30. 6. 2024 za nazaj, ne more biti uporabljeno kot osnova za izračun osnove za veteranski dodatek do dne 30. 6. 2024. Do spremembe pravno pomembnih okoliščin je prišlo šele dne 30. 6. 2023 in ker tožnik od tega datuma naprej ni več prejemal veteranskega dodatka, ne gre za neupravičeno obogatitev in mu sredstev ni treba vračati. Če je pravilna izpodbijana odločba, je po tožnikovem mnenju nepravilna in nezakonita sodba I U 1535/2023-7 z dne 18. 12. 2023, zaradi česar je treba ta postopek obnoviti in tožniku priznati pravico do brezplačne pravne pomoči zaradi obnove postopkov VII Ps 1359/2019 ter VII Ps 1000/2019.

Navedbe toženke

6.Toženka na tožbo ni odgovorila.

Presoja sodišča

7.Sodišče je na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

8.Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listine spisa toženke Bpp 267/2024 in listine sodnega spisa označene kot priloga A1 in A2.

Tožba je utemeljena.

9.Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Sodišče pojasnjuje, da je bil ZBPP sprejet z namenom uresničevanja ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ki določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, in zaradi varovanja 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, po kateri ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali v kakršnihkoli kazenskih obsodbah zoper njega odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustavno sodišče je namreč večkrat poudarilo, da osebam slabega premoženjskega stanja, višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča, kar izhaja ne samo iz 23. člena Ustave, pač pa tudi iz načela enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije po 14. členu Ustave.

ZBPP torej omogoča dejansko in učinkovito izvrševanje pravice do dostopa do sodišča vsakomur, ne glede na njegov premoženjski oz. socialni status ob ustavnem priznanju pravice do sodnega varstva kot človekove pravice in ob upoštevanju načela socialne države kot ustavne zahteve, ki se konkretizira tudi v vsebinski, materialni pravici do enakosti pred zakonom.

Z ZBPP so tako celovito in sistemsko urejena vsa vprašanja, povezana z zagotavljanjem pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku in drugih, za to kvalificiranih osebah v smislu uresničevanja pravice do dostopa do sodišča.

Država mora stranki zagotoviti strokovno pomoč, kadar je to nujno za dostop do sodišča s sredstvi iz proračuna.

10.Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoj upoštevajo (tudi) okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP); je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (druga alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

11.Iz ustaljene sodne prakse Upravnega sodišča RS

izhaja, da je zakonodajalec meje vsebinskega preizkusa zadeve opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti z uporabo kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki so vezani na pojem očitnosti. S tem je zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za brezplačno pravno pomoč: razlogi za morebitno zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na tej podlagi morajo biti očitni. Očiten pa pomeni takšen, ki ga ni mogoče ovreči ali omajati niti po vsestranskem preizkusu, ker vse okoliščine, zdrava pamet in vse izkušnje, brez dokazovanja in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja izključujejo vsako možnost drugačnega sklepa.

Organ za brezplačno pravno pomoč, glede na povzeta materialnopravna izhodišča, nima zakonske podlage, da bi onkraj standarda očitnosti opravil podrobno in kompleksno vsebinsko analizo oziroma obrazloženo presojo (sodne) odločbe, ki jo želi prosilec izpodbiti. Pri tem je treba upoštevati tudi, da je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje z Ustavo RS zagotovljene pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, zaradi česar je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati v skladu s načelom sorazmernosti tako, da pri tem ne pride do nedopustnega oziroma prekomernega posega v varovano pravico. Ustavno skladna razlaga določb 24. člena ZBPP je zato po presoji sodišča mogoča le ob strogem upoštevanju že opisanega standarda očitnosti. To pomeni, da organ za brezplačno pravno pomoč s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomoč.

12.Utemeljen je tožbeni ugovor, da je toženka zmotno uporabila materialno pravo, ko je zavrnila Prošnjo zato, ker naj bi bila Prošnja nerazumna. Odločitev toženke, da je Prošnja nerazumna zato, ker je toženka ugotovila, da tožnik nima možnosti za uspeh v postopku s tožbo, ki jo je sicer, kar niti ni sporno, vložil (tj. ali bi lahko dosegel odločitev sodišča, da veteranski dodatek izgubi z dnem od 1. 7. 2023 in ne že od 1. 1. 2023), ni pravilna. Vsebinska presoja spora, o katerem bo odločalo sodišče po tožnikovi tožbi, ki se vodi pod I U 1253/2024, po presoji sodišča presega pooblastila organa za brezplačno pomoč. Po presoji sodišča ZBPP organu za brezplačno pravno pomoč ne daje pooblastila, da zavrne prošnjo za brezplačno pravno pomoč s presojo, ali je tožba utemeljena, ali drži, kot je mogoče povzeti, tožnikova razlaga predpisov. Toženka je očitno nerazumnost utemeljila z ugotovitvijo, da je naslovno sodišče v dveh zadevah I U 920/2022-28 z dne 14. 6. 2023

in v sodbi I U 332/2021-8 z dne 14. 2. 2023

v katerih je, tako toženka, dejansko stanje primerljivo z obravnavanim, tožbo zavrnilo. Sodišče pripominja, da že utemeljitev toženke o očitni nerazumnosti s sodno prakso z meritornimi odločitvami, po presoji sodišča dokazuje, da vložitev tožbe ni očitno nerazumna. Toženka je po presoji sodišča z ugotovitvijo, da gre za primerljivo dejansko stanje kot v zadevah IU 332/2021 in IU 920/2022, presegla pooblastila ZBPP. Organ za brezplačno pravno pomoč po presoji sodišča namreč nima pooblastila, da presoja utemeljenost tožbe zoper Odločbo UE, za vložitev katere prosi tožnik brezplačno pravno pomoč in jo je tudi vložil, ker to ni predmet tega upravnega spora ampak spora, ki se vodi pod I U 1253/2024. Kot že navedeno, organ za brezplačno pravno pomoč s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomoč.

13.Sodišče je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo v ponoven postopek organu, ki je izpodbijano odločbo izdal. Organ, ki je izpodbijano odločbo izdal, je na podlagi petega odstavka 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

-------------------------------

1.Upravno sodišče RS v I U 920/2022-28 z dne 14. 6. 2023 je izpostavilo, da mora organ pri ugotavljanju pravice do veteranskega dodatka upoštevati pokojnino v preteklem letu, pri čemer se ta v skladu s prvim odstavek 49. člena Zakona o vojnih invalidih (v nadaljevanju: ZVojI) upošteva v netu znesku iz decembra preteklega leta.

2.Upravno sodišče RS v sodbi I U 332/2021-8 z dne 14. 2. 20235 je poudarilo, da se pokojnina kot nov prejemek v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZVojI1 upošteva od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, to je od pridobitve pravice do pokojnine. Pri tem je pojasnilo, da je v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZVojI datum sporočitve spremembe prihodkov pomemben le, kadar gre za spremembo v smislu izgube prihodkov.

3.Tako sklepa Ustavnega sodišča RS, Up 40/97 z dne 7. 3. 1997 in Up 103/97 z dne 26. 2. 1998.

4.Tako Aleš Galič, oprostitev stroškov in brezplačno pravno pomoč v pravdnem postopku kot izraz načela socialne države, Pravnik št. 4-5, 1998.

5.Več o tem dr. Aleš Galič: Pravica do sodnega varstva v novejši praksi evropskega sodišča za človekove pravice, Pravosodni bilten št. 4/2013 str. 83 do 113 in Ustavno procesno pravo, GV založba, Ljubljana, 2004, str. 87 do 88

6.Več o tem Predlog zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) - EPA 1301 št. 751-01/99-1 z dne 31. 8. 2000.

7.Glej na primer sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenje v zadevah I U 845/2019 z dne 14. 6. 2019, I U 1190/2019 z dne 10. 9. 2019, I U 509/2020 z dne 14. 5. 2020, II U 322/2020 z dne 11. 11. 2020, I U 544/2022 z dne 11. 5. 2022 in I U 643/2022 z dne 8. 7. 2022, I U 737/2023 z dne 2. 8. 2023.

8.Glej na primer razlago pojma očiten v sklepu Ustavnega sodišča Republike Slovenije v zadevi Up‑62/96 z dne 11. 4. 1996.

9.Tako na primer Upravno sodišče RS v zadevi I U 845/2019 z dne 14. 6. 2019.

10.Upravno sodišče RS v I U 920/2022-28 z dne 14. 6. 2023 je izpostavilo, da mora organ pri ugotavljanju pravice do veteranskega dodatka upoštevati pokojnino v preteklem letu, pri čemer se ta v skladu s prvim odstavek 49. člena Zakona o vojnih invalidih (v nadaljevanju: ZVojI) upošteva v netu znesku iz decembra preteklega leta.

11.Upravno sodišče RS v sodbi I U 332/2021-8 z dne 14. 2. 20235 je poudarilo, da se pokojnina kot nov prejemek v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZVojI1 upošteva od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, to je od pridobitve pravice do pokojnine. Pri tem je pojasnilo, da je v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZVojI datum sporočitve spremembe prihodkov pomemben le, kadar gre za spremembo v smislu izgube prihodkov.

12.Glej sodbo Upravnega sodišča RS v zadevi I U 1477/23 z dne 11. 12. 2023 in I U 845/2019 z dne 14. 6. 2019.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.