Jedro

V primeru umika predloga za izvršbo po uspešno opravljeni javni dražbi je visečnost kupčevega pravnega položaja lahko odvisna le od zakonitosti javne dražbe in od njegove izpolnitve obveznosti pridobitve potrebne odobritve pravnega posla in plačila kupnine.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožnik sam krije stroške postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo: „a) izvršilni postopek pod opr. št. VL 137685/2011 se ustavi; b) prodaja dolžnikovih nepremičnin ID znak: 000, ID znak: 001, ID znak: 002 in ID znak: 003, na drugi javni dražbi dne 5.3.2014, se razveljavi; c) zemljiški knjigi se naloži, da po pravnomočnosti tega sklepa pri nepremičninah ID znak: 000, ID znak: 001, ID znak: 002 in ID znak: 003 izbriše zaznambo, vpisano na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 137685/2011 z dne 24.10.2011.“

2. Zoper navedeni sklep je kupec vložil po svojih pooblaščencih pravočasno pritožbo ter predlagal, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Navaja, da je prvo sodišče na naroku o prodaji nepremičnin na drugi dražbi dne 6.3.2014 s sklepom ugotovilo, da je zadnjo ponudbo za nepremičnine, ki so bile predmet prodaje v tem izvršilnem postopku, podal pritožnik oziroma zanj sin A. A. Tako je sodišče prve stopnje dne 5.3.2014 s sklepom končalo drugo javno dražbo ter ugotovilo, da je najvišjo ponudbo podal pritožnik in ga napotilo, da v roku 30 dni predloži odločbo upravnega organa, s katero bo le-ta odobril ali ne odobril nakup, glede na to, da gre za kmetijska zemljišča oziroma gozd. Kupec je tako odločbo pridobil in jo predložil sodišču. Kupec je že pridobil pričakovano lastninsko pravico zato uporaba drugega odstavka 76. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ne pride v poštev. Opozarja na sklep Višjega sodišča v Kopru opr. št. I Ip 165/2009 z dne 12.5.2009. Sodišče bi moralo izdati sklep o domiku. Tega ni storilo, ampak je postopek zaradi umika predloga za izvršbo ustavilo in kršilo konkretno kupčevo upravičeno pričakovanje in kršilo ustavno določbo o varstvu zasebne lastnine (33. in 67. člen Ustave RS). Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz spisa sodišča prve stopnje izhajajo naslednja pravnorelevantna dejstva: - da je prvo sodišče opravilo narok o prodaji nepremičnin na drugi javni dražbi dne 5.3.2014 ter da se je druga javna dražba končala in da je sodišče ugotovilo, da je A. A. za B. B. ponudil najvišjo ceno za nakup parcel, ki so se prodajale; - da je skladno z določili sedmega odstavka 189. člena ZIZ sodišče odločilo, da bo odločilo o domiku nepremičnin, ki jih je kupec kupil na dražbi takoj, ko bo le ta predložil odobritev nakupa s strani upravnega organa, in sicer najkasneje v roku 30 dni; - da je še edini upnik E., d.o.o., dne 11.3.2014 umaknil predlog za izvršbo in predlagal ustavitev postopka; - da je dne 19.3.2014 kupec poslal odločbo Upravne enote Y. z dne 11.3.2014, s katero se pravni posel, sklenjen na drugi javni dražbi, odobri; - da je dolžnik dne 10.3.2014 sodišče obvestil, da o naroku dne 5.3.2014 ni bil obveščen z ustrezno sodno pošiljko, saj se od aprila 2013 nahaja v priporu oziroma v ZPKZ X. ter da je terjatev upnika že pred samo dražbo v celoti poravnana.

5. Ob takem dejanskem stanju in procesnih dejanj strank, kupca in sodišča v spisu je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena. V primeru umika predloga za izvršbo po uspešno opravljeni javni dražbi je visečnost kupčevega pravnega položaja namreč lahko odvisna le od zakonitosti javne dražbe in od njegove izpolnitve obveznosti pridobitve potrebne odobritve pravnega posla in plačila kupnine (sedmi odstavek 189. člena ZIZ), na kar pravilno opozarja pritožba. Sedmi odstavek 189. člena ZIZ namreč določa, če je za sklenitev prodajne pogodbe, potem ko je dražba uspešno končana, potrebna odobritev po zakonu, sodišče po končani dražbi ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in ga napoti, da v določenem roku vloži ustrezno vlogo za pridobitev odobritve. Po ponudnikovi pridobitvi odobritve sodišče nadaljuje postopek in takoj izda sklep o domiku. Sklep o domiku namreč v tem primeru pomeni le ugotovitev izvršilnega sodišča, da je prišlo do prodaje nepremičnine in da je bila ta prodaja opravljena v skladu s predpisi oziroma pogoji za prodajo. V nadaljevanju postopka pa je sklep o domiku mogoče izpodbijati le zaradi morebitnih kršitev predpisov o prodaji oziroma da je bila izvršba zaradi poplačila končana že pred opravo javne dražbe (primerjaj odločbo VSM I Ip 497/20123). Ob dejstvu, da je do umika prišlo po opravi druge javne dražbe, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo drugi odstavek 76. člena ZIZ in z izpodbijanim sklepom (pod predpostavko, da niso bili kršeni predpisi o javni dražbi) poseglo v kupčevo pričakovalno pravico (primerjaj odločbi Ustavnega sodišča RS št. Up – 35/98 in št. Up – 77/2004 ter odločbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. I Ip 165/2009).

6. Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi ugoditi in sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče najprej izdati sklep o domiku v smislu 189. člena ZIZ.

8. Višje sodišče je odločilo, da pritožnik sam krije stroške postopka, saj gre za naključje, ki se je njemu primerilo (smiselna uporaba 156. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).