Jedro

Komunalni prispevek se lahko odmerja tudi na podlagi (več) programov opremljanja, sprejetih za posamezne dele občine, to je za posamezna območja z obstoječo komunalno opremo, saj iz besedila 13. odstavka 79. člena ZPNačrt ne izhaja, da bi morala občina za vso obstoječo opremo na območju celotne občine sprejeti zgolj en (sam) program opremljanja s podlagami za odmero komunalnega prispevka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je po uradni dolžnosti izdal odločbo št. 35400-03/2006 z dne 4. 8. 2009, s katero je tožnikoma kot lastnikoma nepremičnine - objekta in zemljišča parc. št. 338.S, k.o. ..., odmeril komunalni prispevek v višini 1.674,08 EUR kot plačilo dela stroškov gradnje kanalizacije.

Nato je prvostopenjski organ po uradni dolžnosti (in po pritožbi tožnikov) izdal izpodbijano odločbo, s katero je tožnikoma kot lastnikoma nepremičnine-objekta in zemljišča par. št. 338.S, k.o. ..., odmeril komunalni prispevek v višini 745,48 EUR kot plačilo dela stroškov gradnje kanalizacije in čistilne naprave ter s to odločbo odpravil svojo odločbo o odmeri komunalnega prispevka z dne 4. 8. 2009. V svoji obrazložitvi navaja, da je Občina Mislinja na podlagi 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 v nadaljevanju ZPNačrt) sprejela Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč s kanalizacijsko infrastrukturo v Občini Mislinja (v nadaljevanju Odlok), ki vsebuje podlage za odmero komunalnega prispevka za čistilno napravo in kanalizacijsko omrežje v naseljih Mislinja, Šentilj pod Turjakom, Dovže in Straže ter del Male Mislinje. Sklicuje se na določila 3. odstavka 20. člena, 14. člena in 7. člena Odloka ter navaja, da je v skladu z 10. členom Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda na območju Občine Mislinja na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno infrastrukturo, obvezna. Dalje navaja, da se pri obračunu komunalnega prispevka upošteva velikost parcele, določena na podlagi 2. odstavka 8. člena Odloka, ki je vpisana v zemljiškem katastru in ki znaša 546 m2 ter neto tlorisna površina objekta, določena po 9. členu Odloka, ki po podatkih iz registra nepremičnin znaša 204,5 m2 ter v nadaljevanju podaja izračun komunalnega prispevka s seštevkom po posameznih postavkah, in ki tako znaša 745,48 EUR. Pojasnjuje, da si s plačilom komunalnega prispevka za kanalizacijsko infrastrukturo tožnika zagotovita priključitev objekta na priključno mesto, to je jašek za hišni priključek ali cevni nastavek za hišni priključek na kanalizacijskem omrežju oziroma uporabo čistilne naprave, in da se šteje, da so s plačilom komunalnega prispevka za kanalizacijsko infrastrukturo poravnani vsi stroški priključevanja objekta na kanalizacijsko infrastrukturo, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti. Komunalni prispevek torej ne vključuje gradnje hišnih priključkov in le-te zagotovi investitor sam.

Tožnika v pritožbi navajata, da se z navedeno odločbo ne strinjata in ji v celoti oporekata, tako iz formalnopravnih, kot tudi iz materialnopravnih razlogov. Kot formalnopravne razloge navajata, da odločba ni izdana v skladu z določbami 242. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ker bi se z novo odločbo morala prejšnja odločba nadomestiti in ne odpraviti, ni navedena podlaga za izdajo nove odločbe ter v novi odločbi ni niti z besedo omenjena njuna pritožba. V izpodbijani odločbi tudi niso upoštevana načela ZUP, predvsem je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP), načelo zakonitosti, načelo varstva pravic strank in varstvo javnih koristi in načelo materialne resnice. Kot materialnopravne razloge navajata, da izpodbijana odločba, med drugim, temelji na Odloku o odvajanju, ki v 18. členu določa, da mora čistilna naprava imeti uporabno dovoljenje. Navedena čistilna naprava pa tega dovoljenja nima. Dalje navajata, da je bil komunalni prispevek uveden predvsem za novogradnje po območjih, ki jih občina ureja in jih bo urejala s prostorskimi akti in po programu opremljanja, zato enakih meril, kot so določena za program priprave, ne more uporabljati za območja, kjer so objekti zgrajeni in imajo za gradnjo in uporabo objektov predpisana upravna dovoljenja. Tožnika imata za objekt, za katerega jima je bil odmerjen komunalni prispevek, izdana predpisana upravna dovoljenja. Nadalje navajata, da lahko lokalna skupnost po 13. odstavka 79. člena ZPNačrt odmerja komunalni prispevek na podlagi opremljanja le, če je že sprejela program opremljanja s podlagami za odmero komunalnega prispevka za vso obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine, v konkretnem primeru pa je občina sprejela le program opremljanja stavbnih zemljišč zgolj za območja s kanalizacijsko infrastrukturo in v njem navedla, da gre za obračunsko območje čistilne naprave in za kanalizacijsko omrežje, pri čemer pa, kot je že bilo navedeno, čistilna naprava niti nima predpisanega uporabnega dovoljenja. Menita, da občanov, ki imajo obstoječo komunalno infrastrukturo zgrajeno po dosedanjih predpisih, s plačilom komunalnega prispevka ni možno obremenjevati po merilih, ki se določajo s programom priprave opremljanja stavbnih zemljišč, zato bosta oba občinska odloka tudi predlagala v presojo Ustavnemu sodišču RS. Dalje navajata, da se je gradnja čistilne naprave in kanalizacijskega sistema pričela že pred uveljavitvijo ZPNačrt, kar pomeni, da Odlok o programu opremljanja in posledično izpodbijana odločba, nista upoštevala določb 3. točke 75. člena ZPNačrt, da se s programom opremljanja za obstoječo komunalno opremo določijo podlage za odmero komunalnega prispevka in da so podlage za odmero le-tega obračunska območja, stroški komunalne opreme, preračun stroškov na enoto mere in podrobnejša merila. Nikakor ni možno enačiti obstoječe infrastrukture s predvideno oziroma novo. Potrebno je namreč opozoriti, da je tudi ves minuli plačan prispevek nadomestila za stavbno zemljišče, ki so ga občani že do sedaj plačevali in ga še plačujejo, bil namenjen za izboljšanje komunalne opreme. Glede na to manjkajoča investicijska sredstva lokalne skupnosti ni možno prevaliti s komunalnim prispevkom na občane. Nadalje Odlok o programu omenja naselje Straže, ki sploh ni naselje ter je že pri tem vidno nepoznavanje lastne lokalne skupnosti. Poleg tega je tožnik za gradnjo dela kanalizacijskega sistema lokalni skupnosti odstopil lastno zemljišče brezplačno. Komunalnega prispevka tožnika zato ne mislita plačati, ker se z načinom izračuna ne strinjata. Vesta sicer, da se bo s čistilno napravo izboljšala komunalna infrastruktura s ciljem čiščenja fekalnih odplak, vendar je obstoječe čiščenje z zgrajeno greznico še vedno skladno z veljavnimi predpisi in zgolj predpisati, da je priključitev za obstoječe objekte obvezna, nima osnove v zakonu.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnikov zavrnil. V obrazložitvi svoje odločbe navaja, da po pregledu zadeve ugotavlja, da je bila tožnikoma dne 4. 8. 2009 izdana odločba o odmeri komunalnega prispevka, na katero sta se pritožila. Zaradi množičnega pritoževanja na višino komunalnega prispevka, je občinski svet dne 24. 9. 2009 sprejel Odlok o delni odpravi in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč s kanalizacijsko infrastrukturo v Občini Mislinja. Na tej podlagi je prišlo do spremembe višine komunalnega prispevka, zato je bilo o višini komunalnega prispevka potrebno na novo odločiti in je pri tem prvostopenjski organ izdal novo odločbo, ki je po vsebini v bistvu nadomestna odločba. Tako v izreku, kot v obrazložitvi odločbe z dne 4. 11. 2009, je navedeno, da se s to odločbo odpravi odločba z dne 4. 8. 2009, v obrazložitvi pa je navedeno tudi iz katerih razlogov se ta odločba odpravi. ZUP v členih od 242. - 244. določa, da v kolikor organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je pritožba utemeljena in ni potreben nov ugotovitveni postopek, sam reši stvar drugače in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se s pritožbo izpodbija. Glede na navedeno je bilo potrebno, skladno z dopolnitvijo Odloka, na novo obračunati komunalni prispevek za čistilno napravo in kanalizacijo. Tako je prvostopenjski organ izdal novo odločbo, ki je v bistvu nadomestila prejšnjo. V nadaljevanju je drugostopenjski organ, v skladu z določili 2. odstavka 247. člena ZUP, po uradni dolžnosti preizkusil ali je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka kot so opredeljene v 2. odstavku 237. člena ZUP. V zvezi s tem ugotavlja, da je organ prve stopnje podatke za odmero komunalnega prispevka, predvsem podatke o neto tlorisni površini in površini parcele, pridobil iz uradnih evidenc, ki se kot taki štejejo za pravilne in verodostojne; kljub temu pa je sledil tudi predlogu obeh tožnikov, da jima, v skladu z 9. členom ZUP, da možnost, da se izjasnita o dejstvih in drugih okoliščinah, ki vplivajo na odločbo, zaradi česar je tožnika vabil na ustno obravnavo. Tožnika se naroka nista udeležila; podala sta le pisno izjavo, v kateri sta zapisala, da v pritožbi ne navajata takšnih dejstev, za katere bi morala predložiti dokazila, ker se pritožba nanaša zgolj na formalnopravne in materialnopravne razloge, ki so v pritožbi točno navedeni. Navedla sta tudi, da podatke, ki jih organ potrebuje glede stanja obstoječega objekta, ni potrebno dokazovati in jih lahko občinski organ pridobi po uradni dolžnosti ter poudarila, da je njuna pritožba usmerjena predvsem v to, da za obstoječe objekte, ki že imajo zgrajeno komunalno infrastrukturo v skladu z dosedanjimi predpisi, ne morejo veljati enaki pogoji in obveznosti kot za novogradnje. Drugostopenjski organ ugotavlja, da so formalnopravni razlogi bili upoštevani in da je bil prvostopenjski postopek pravilen ter da je izdana odločba z dne 4. 11. 2009 v bistvu nadomestna odločba. Tudi po proučitvi materialno pravnih pritožbenih razlogov drugostopenjski organ ugotavlja, da pritožba ni utemeljena. V zvezi z navedbo tožnikov, da odločba ne temelji na Odloku o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Mislinja, ki v 18. členu določa, da mora imeti čistilna naprava uporabno dovoljenje in da pri tem čistilna naprava le-tega še nima, zaradi česar tudi ni možna priključitev nanjo, drugostopenjski organ odgovarja, da to ne drži. Občina namreč lahko odmerja komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo, pa tudi za komunalno opremo, katere gradnja je predvidena v občinskem proračunu za tekoče oziroma naslednje leto, kar je določeno v 9. členu Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07, v nadaljevanju Uredba), medtem ko finančne obveznosti glede priključevanja na komunalno opremo določa ZPNačrt oziroma na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi, predvsem Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in odpadnih padavinskih voda na območju Občine Mislinja, ki določa obveznost priključitve na kanalizacijsko infrastrukturo. Pri tem to obveznost v svojem 11. členu ureja tako, da se uporabnik na javno kanalizacijo priključi po plačilu komunalnega prispevka in da za zavezanca pomeni priključitev na kanalizacijsko omrežje dejansko komunalno ureditev zemljišča. O očitkih tožnikov, da je bil komunalni prispevek uveden le za novogradnje in da se zato ne more uporabiti za območja, kjer so objekti že zgrajeni, drugostopenjski organ pojasnjuje, da te navedbe niso pravilne. ZPNačrt v 3. odstavku 79. člena določa, da se komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme lahko odmeri, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme, 4. odstavek istega člena pa določa, da se s plačilom komunalnega prispevka zavezancu zagotovi priključitev na že zgrajeno komunalno opremo oziroma mu je zagotovljeno, da bo ta zgrajena v roku in obsegu, kot to določa program opremljanja. V 6. točki 79. člena ZPNačrt je določeno, da kadar se komunalni prispevek odmerja za potrebe gradnje, ga odmeri pristojni organ občinske uprave z odločbo na zahtevo zavezanca, medtem ko je v 7. točki istega člena določeno, da v kolikor se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, izda pristojni organ občinske uprave odločbo po uradni dolžnosti. Iz teh določb je jasno razbrati, da se komunalni prispevek ne odmerja le za novogradnje, ampak tudi za že zgrajene objekte v kolikor se nahajajo v obračunskem območju, na katerem se zagotavlja priključevanje na kanalizacijsko infrastrukturo in v tem primeru izda občinski organ odločbo po uradni dolžnosti. ZPNačrt tudi nikjer ne določa, da bi bil za zgrajene objekte, ki že imajo upravna dovoljenja, komunalni prispevek nižji ali bi ti objekti lahko bili oproščeni plačila komunalnega prispevka. V 80. členu ZPNačrt je namreč definirano, kdo je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka in citirani člen določa, da je to tisti, ki gradi oziroma je to lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo. Lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, pa je tisti, ki te opreme predhodno ni imel. Drugostopenjski organ dodaja, da ZPNačrt v svojem 82. členu določa merila za odmero komunalnega prispevka in sicer enotno za vse zavezance iz 80. člena citiranega zakona, kar pomeni, da so merila enaka za investitorje, ki na novo gradijo in za lastnike objektov, ki se na novo priključujejo. V zvezi s trditvijo tožnikov, da se lahko komunalni prispevek odmerja le, če je občina sprejela program opremljanja za vso obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine, drugostopenjski organ meni, da tožnika navedeno določilo napačno interpretirata, saj je v 13. odstavku 79. člena ZPNačrt določeno, da samo tiste občine, ki odmerjajo komunalni prispevek na podlagi pravilnika, ki ga določi minister, pristojen za prostor (ta pravilnik je minister že sprejel), ne morejo odmerjati komunalnega prispevka po posebnih programih opremljanja. Ta pravilnik v skladu z 11. odstavkom 79. člena ZPNačrt uporabljajo tiste občine, ki v 6 mesecih po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta (OPN) ne sprejmejo programa opremljanja za vso obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine. Občina Mislinja še ni sprejela OPN in zato zanjo še ni nastopila situacija, določena v 11. in 13. odstavku 79. člena ZPNačrt. Poleg tega velja določilo 108. člena ZPNačrt, ki določa, da se do poteka 6 mesecev po uveljavitvi OPN, komunalni prispevek odmerja po do tedaj veljavnih predpisih, kar hkrati pomeni, da Občina Mislinja ima veljavne podlage za odmerjanje komunalnega prispevka za vso obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine in zato sme odmerjati komunalni prispevek na podlagi programov opremljanja, sprejetih za posamezne dele občine. Glede na navedeno je drugostopenjski organ sledil določilom Uredbe in obračunal komunalni prispevek le za dele občine, v konkretnem primeru za območje, kjer je zgrajena kanalizacija in čistilna naprava. Res je sicer, da čistilna naprava še nima predpisanega uporabnega dovoljenja, ker je zaenkrat še v fazi poskusnega delovanja, poskusno delovanje pa je za realno ugotavljanje rezultata čiščenja odplak na čistilni napravi nujno in pogoj za uspešne prve meritve in izdajo uporabnega dovoljenja. Glede oporekanja veljavnosti odlokov ter navedbe, da občanov, ki imajo zgrajeno komunalno infrastrukturo po dosedanjih predpisih, ni možno obremenjevati s plačilom komunalnega prispevka po merilih, določenih s programom opremljanja stavbnih zemljišč, drugostopenjski organ pojasnjuje, da je v 80. členu ZPNačrt predpisano, da je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na kanalizacijo in je zato nedvomno zavezanec za plačilo komunalnega prispevka. V 83. členu ZPNačrt so določene oprostitve in olajšave, ki jih občina lahko predpiše, vendar med temi ni naveden opisani primer. Tudi očitke, da je občina manjkajoča sredstva za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave, s plačilom komunalnega prispevka prevalila na občane, ki so že doslej plačevali prispevek nadomestila za stavbno zemljišče, drugostopenjski organ zavrača, saj se nadomestilo za stavbno zemljišče plačuje glede na opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo. Glede na to, da na tem območju doslej še ni bila zgrajena kanalizacija, tudi ni bilo odmerjeno nadomestilo za stavbno zemljišče. Med obema dajatvama gre namreč za bistveno vsebinsko razliko in ne za primerljivi dajatvi. Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme in se za isto vrsto komunalne opreme odmeri le enkrat, medtem ko se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje vsakoletno kot nadomestilo zato, ker zavezanec uporablja stavbno zemljišče. Tožnika vlagata tožbo, ker se z odločitvijo župana ne strinjata in ji v celoti oporekata iz (istih) formalnopravnih in materialnopravnih razlogov, kot sta jih navedla že v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo. Smiselno predlagata odpravo drugostopenjske odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti vztraja pri svojih argumentih iz odločbe št. 35400-03/2006 z dne 22. 2. 2010. Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sodišče smiselno štelo, da tožnika izpodbijata prvostopenjski akt, ker le-ta posega v njun pravno zavarovan interes oziroma pravico, ne pa drugostopenjski akt, s katerim je bila le zavrnjena njuna pritožba zoper prvostopenjsko odločbo, ki posega v njun pravni položaj.

Tako je predmet presoje v obravnavani zadevi odločitev prvostopenjskega organa, s katero je le-ta tožnikoma odmeril komunalni prispevek (v znesku 745,48 EUR).

Komunalni prispevek ureja Zakon o prostorskem načrtovanju v določbah od 79. - 84. člena. Po 1. odstavku 79. člena citiranega zakona je komunalni prispevek plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanka ali zavezanec plača občini in v višini komunalnega prispevka niso vključeni stroški vzdrževanja komunalne opreme. Po 3. odstavku navedenega člena se komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme lahko odmeri, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme. Po 4. odstavku navedenega člena je s plačilom komunalnega prispevka zavezancu zagotovljena priključitev na že zgrajeno komunalno opremo oziroma mu je zagotovljeno, da bo ta zgrajena v roku in obsegu kot to določa program opremljanja. V 7. odstavku navedenega člena je določeno, da kadar se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, izda pristojni organ občinske uprave odločbo po uradni dolžnosti. V 13. odstavku istega člena pa je določeno, da občina, ki za odmero komunalnega prispevka uporablja podlage iz 11. odstavka tega člena, lahko odmerja komunalni prispevek na podlagi programa opremljanja le, če je že sprejela program opremljanja s podlagami za odmero komunalnega prispevka za vso obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine. V 80. členu citiranega zakona je določen zavezanec za plačilo komunalnega prispevka; v 82. členu citiranega zakona so določena merila za odmero komunalnega prispevka; v 83. členu pa so določene oprostitve plačila komunalnega prispevka. Po 9. členu Uredbe lahko občina odmerja komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo, pa tudi za komunalno opremo katere gradnja je predvidena v občinskem proračunu za tekoče leto oziroma naslednje leto. Na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju je Občina Mislinja sprejela Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč s kanalizacijsko infrastrukturo v Občini Mislinja (s spremembami in dopolnitvami), ki določa podlage za odmero komunalnega prispevka za čistilno napravo in kanalizacijsko omrežje v določenih naseljih, med drugim, za naselje Straže, v katerem imata tožnika obstoječ objekt. Ob upoštevanju zgoraj navedenih zakonskih in podzakonskih določb sodišče ugotavlja, da je odločitev tožene stranke, kakor tudi prvostopenjskega organa pred njo, pravilna. Upravna organa prve in druge stopnje sta pravilno ugotovila, da sta v konkretnem primeru tožnika zavezanca za plačilo komunalnega prispevka, na podlagi občinskega odloka, izdanega na podlagi zakona.

Sodišče zato vse tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene, ker na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da izpodbijana odločba ni izdana v skladu z 242. členom ZUP. V izpodbijani odločbi je v izreku izrecno navedeno, da se s to odločbo odpravlja prejšnja in je tudi odločeno o stvari; odprava prejšnje odločbe in odločitev o stvari pa že sama po sebi pomenita, da se z novo odločbo nadomešča prejšnjo. Ker je prvostopenjski organ izpodbijano odločbo izdal na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, v obravnavani zadevi tudi ni bilo kršeno načelo zaslišanja stranke, načelo varstva pravic, načelo varstva javnih koristi in materialne resnice. V zvezi s tožbenim očitkom, da izpodbijana odločba ne temelji na 18. členu Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Mislinja, ker čistilna naprava nima uporabnega dovoljenja, sodišče sprejema utemeljitev tožene stranke (2. odstavek 71. člena ZUS-1). Glede tožbenega ugovora, da je komunalni prispevek prvenstveno uveden za novogradnje in da se zato ne more uporabiti za območja, kjer so objekti že zgrajeni, sodišče pritrjuje razlogom tožene stranke o tem, da (in zakaj) temu ni tako (2. odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenim ugovorom, da občanov, ki imajo zgrajeno obstoječo komunalno infrastrukturo po dosedanjih predpisih, ni mogoče obremenjevati s plačilom komunalnega prispevka po merilih, določenih s programom opremljanja stavbnih zemljišč, sodišče soglaša z utemeljitvijo tožene stranke, da je zavezanec za plačilo tako investitor, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, kot tudi lastnik objekta, ki se na novo priključuje na kanalizacijo in da za tovrstne primere ne obstajajo zakonsko določene oprostitve in olajšave ter da pri komunalnem prispevku in nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ne gre za primerljivi dajatvi. Po mnenju sodišča tudi ni mogoče pritrditi tožbenemu ugovoru, da se komunalni prispevek lahko odmerja le, če je občina sprejela program opremljanja za vso obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine. S tem v zvezi sodišče lahko sledi utemeljitvi tožene stranke, da se komunalni prispevek lahko odmerja tudi na podlagi (več) programov opremljanja, sprejetih za posamezne dele občine, to je za posamezna območja z obstoječo komunalno opremo, saj iz besedila 13. odstavka 79. člena ZPNačrt ne izhaja, da bi morala občina za vso obstoječo opremo na območju celotne občine sprejeti zgolj en (sam) program opremljanja s podlagami za odmero komunalnega prispevka.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.