Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženec kršil določbe Pogodbe o dovoljeni prekoračitvi pozitivnega stanja ter Pogodbe o vodenju transakcijskega računa (saj je plačilne storitve opravljal izven okvira odobrene prekoračitve pozitivnega stanja na računu), zato je tožeča stranka upravičeno odstopila od omenjene pogodbe in celotno terjatev uveljavljala pred sodiščem.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 114385/2014 z dne 1. 9. 2014 ostane v celoti v veljavi, toženec pa je dolžan tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 370,47 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je toženec vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da sklep o izvršbi razveljavi, tožbeni zahtevek pa zavrne, s stroškovno posledico. Navaja, da je znašal znesek limita na dan 22. 5. 2013 le 1.400,00 EUR. Še vedno meni, da tožeča stranka svoje terjatve do njega v višini 2.657,49 EUR ni izkazala. Ob zaprtju bančnega računa mu tožeča stranka ni predočila, da ji kaj dolguje, v nasprotju z Zakonom o varstvu potrošnikov je, da sedaj od njega nekaj iztožuje. Prekoračitev denarnih sredstev bi morala preprečiti tožeča stranka in je ne bi smela dovoliti. Za obstoj terjatve ni zadosten dokaz izpis iz poslovnih knjig. Sodišče bi moralo angažirati izvedenca računovodske in bančne stroke, česar ni storilo. Bistveno pa je kršilo tudi določbe postopka, ker pravdnih strank ni zaslišalo.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V okviru trditvene in dokazne podlage pravdnih strank je pritožbeno sodišče dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, pravilno je uporabilo materialno pravo, zagrešilo pa tudi ni očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, niti tistih absolutnih tovrstnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Razloge sodišča prve stopnje za odločitev pritožbeno sodišče v celoti sprejema in jih ne ponavlja, glede na pritožbene navedbe pa še dodaja:

6. Glede višine limita na dan 22. 5. 2013 je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da sta pravdni stranki dne 15. 5. 2013 sklenili novo Pogodbo o dovoljeni prekoračitvi pozitivnega stanja na transakcijskem računu, ki je nadomestila starejšo (ki je določala limit v višini 1.400,00 EUR), ta nova pogodba je začela veljati z dnem 22. 5. 2013 z zneskom limita 1.700,00 EUR (ki se je nato mesečno zmanjševal za 50,00 EUR). S pavšalno navedbo, da temu ni tako, toženec ne more uspeti.

7. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka obstoj in višino dolga izkazala s predložitvijo izpisa iz poslovnih knjig, iz katerega je razvidno, da je imel toženec na svojem transakcijskem računu na dan 6. 8. 2014 glavnico neporavnanih obveznosti v višini 2.632,43 EUR, enak znesek pa izhaja tudi iz izpisa prometa toženca za obdobje od 8. 5. 2012 do 6. 8. 2014. Pravilno sodišče prve stopnje tudi zaključuje, da bi moral toženec podati konkretne navedbe, s katerimi bi izpodbijal poslovne izpise ali navedbe tožeče stranke ter zanje predlagati ustrezne dokaze, česar pa ni storil, temveč se je branil le s pavšalnimi navedbami, da dolg ne obstaja oziroma da se ga ne spomni. Glede na pomanjkljive trditve, sodišče prve stopnje upravičeno ni izvedlo dokaza z njegovim zaslišanjem, saj izpovedba trditev ne more nadomestiti, niti ni bilo dolžno postaviti izvedenca finančne stroke, pri čemer izvedbe tega dokaza pravdni stranki sploh nista predlagali. Za obstoj terjatve tudi ni bistveno, da naj bi toženec ob zaprtju računa mislil, da tožniku ničesar več ne dolguje.

8. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je toženec kršil določbe Pogodbe o dovoljeni prekoračitvi pozitivnega stanja ter Pogodbe o vodenju transakcijskega računa (saj je plačilne storitve opravljal izven okvira odobrene prekoračitve pozitivnega stanja na računu),(1) zato je tožeča stranka upravičeno odstopila od omenjene pogodbe in celotno terjatev uveljavljala pred sodiščem.

9. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj 1052. člen Zakona o obligacijskih razmerjih v zvezi z 1061. členom Obligacijskega zakonika.