Jedro

Pravila za dodeljevanje zemljišč so za komasacije, začete pred uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 1/86) določena v 88. in 90. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 1/79 in 11/81).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo proti odločbi Komisije za izvedbo komasacijskega postopka za območje Šetarska gmajna pri občini Lenart št. 462-3/85-4 z dne 20.11.1990, s katero je bilo tožnici in trem solastnikom za v komasacijski sklad vložene parcele št. 10, 11/1, 38 in 167/1 k.o. ... dodeljeno zemljišče s parc.št. 541, 561 in 578 k.o. .... Tožena stranka v obrazložitvi odločbe ugotavlja, da je tožnica s solastniki vložila v komasacijski sklad parcele v skupni površini 24.065 m2 in v skupni vrednosti 1.101.165 cenilnih enot, iz komasacijskega sklada pa so z navedeno prvostopno odločbo dobili tri parcele v skupni površini 23.995 m2 in v skupni vrednosti 1.087.703 cenilnih enot. Dodeljeno zemljišče se nahaja pretežno na vloženih zemljiščih. Dodeljeno zemljišče torej ustreza pogojem, ki jih za pravilno razdelitev zemljišč določa 1. odstavek 88. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81), po katerem mora dobiti vsak komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada ustrezno zemljišče približno enake skupne vrednosti, če je mogoče, tudi enake katastrske kulture in približno enake lege, kot jo ima zemljišče, ki ga je vložil v komasacijski sklad. Nova pot, ki je določena ob bivših parcelah št. 34, 35 in 167/1 k.o. ..., tožnice ne ovira in zato tudi ta njen pritožbeni ugovor ni utemeljen. Ugovor, da parcela št. 4/3 k.o. Šetarova ne bi smela biti zajeta v komasacijski sklad, pa je tožena stranka zavrnila z navedbo, da je bilo območje komasacije določeno z odločbo Skupščine občine Lenart o uvedbi komasacijskega postopka št. 462-3/85-4 z dne 24.10.1985 in ne z odločbo o novi razdelitvi zemljišč, ki je predmet obravnavanega pritožbenega postopka.

Tožnica v tožbi navaja, da sta izpodbijana odločba in odločba prve stopnje nezakoniti in nepravilni, ker so pristojni organi ravnali v nasprotju s predpisi, dejansko stanje pa ni bilo pravilno ugotovljeno oziroma upoštevano. V postopku na prvi stopnji je bila upoštevana zahteva komasacijskega udeleženca V.B., čeprav jo je podal šele po izteku javne razgrnitve načrta nove razdelitve, to je od 24.7. do 12.8.1989, ko so imeli komasacijski udeleženci možnost za dajanje pripomb, in v nasprotju s predpisano obliko. Nov načrt nove razdelitve zemljišč je bil napravljen, ne da bi komasacijska komisija o B. zahtevi odločala, in s tem načrtom sta bili parceli št. 562 in 562 k.o. ... dodeljeni komasacijskima udeležencema št. 2 in št. 68, čeprav slednji sploh ni imel pripomb na načrt nove razdelitve. Prvostopna odločba je bila izdana na podlagi novega načrta razdelitve, čeprav ni bil javno razgrnjen. Tožnica dalje navaja, da v postopku niso bili upoštevani kriteriji za razdelitev zemljišč, ki jih predpisuje 26. člen navodil za izvajanje komasacije in 89. člen zakona o kmetijskih zemljiščih. To je tožnica uveljavljala že v pritožbi, vendar tožena stranka o tem ni zavzela stališča. Navaja, da je komasacijski udeleženec št. 2 prejel iz komasacijskega sklada mnogo večjo površino, kot jo je vložil, in to v obsegu, ki bistveno presega s predpisi dopustna odstopanja, pri tem pa so bili prizadeti tožničini interesi. Podobno velja glede komasacijskega udeleženca št. 68, ki je poleg vložene parcele št. 4/3 k.o. ... dobil iz komasacijskega sklada še novo parc.št. 563 k.o. ... na škodo interesov tožnice. Glede na navedeno tožnica predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Iz upravnih spisov in iz tožbenih navedb je razvidno, da tožnica osporava odločbo o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega območja Šetarska gmajna v tistem delu, s katerim sta bili zemljišči s parc.št. 562 in 563 k.o. ... dodeljeni drugima komasacijskima udeležencema in ne tožnici. Tožnica meni, da je do takšne nove razdelitve prišlo zaradi kršitve pravil postopka, storjene po poteku razgrnitve načrta nove razdelitve zemljišč, ki je po podatkih upravnih spisov in po tožbeni navedbi trajala do 12.8.1989. Takšno tožničino razlogovanje pa je zmotno. Iz predloga nove razdelitve komasacijskega območja Šetarska gmajna št. 22/86 z dne 12.7.1989, ki ga je izdelal Geodetski zavod Maribor, je namreč razvidno, da je bilo sporno zemljišče, ki je kasneje bilo razdeljeno v parceli s št. 562 in 563, predvideno za dodelitev komasacijskemu upravičencu št. 2. Iz upravnih spisov (zapisnik 4. skupne seje komasacijske komisije in komasacijskega odbora za izvedbo komasacijskega postopka Šetarska gmajna z dne 22.8.1989) je nadalje razvidno, da se je pritožba komasacijskega udeleženca št. 2, ki jo je komasacijska komisija obravnavala na seji dne 22.8.1989, nanašala na zemljišče, ki naj bi komasacijskemu udeležencu št. 2 bilo dodeljeno v tabli 14, in ne ne sporno zemljišče, ki leži v tabli 11. Glede spornega zemljišča, to je parcel št. 562 in 563 k.o. ..., je po navedeni seji prišlo v primerjavi s predlogom nove razdelitve zemljišč z dne 12.7.1989 do spremembe le v toliko, da je bilo preje enotno zemljišče, namenjeno komasacijskemu udeležencu št. 2, razdeljeno (predlog nove razdelitve komasacijskega območja Šetarska gmajna št. 22/86 z dne 23.8.1989) v dve zemljišči in za manjše od njiju predlagana dodelitev komasacijskemu udeležencu št. 68 (...). V tožbi zatrjevane kršitve pravil postopka na prvi stopnji ob navedenem, po presoji sodišča torej niso mogle vplivati na odločitev. V upravnem sporu pa sodišče upošteva le tiste kršitve pravil postopka, ki bi lahko vplivale na odločitev (2. odstavek 39. člena zakona o upravnih sporih). S tem tožbenim ugovorom tožnica torej ni mogla uspeti.

Po presoji sodišča pa je neutemeljen tudi tožbeni ugovor nepravilne uporabe materialnega predpisa, ki ga tožnica uveljavlja s sklicevanjem na kriterije in merila, določena v 26. členu "Navodil za izvajanje komasacije kmetijskih zemljišč in 89. členu zakona o kmetijskih zemljiščih". Tožnica v tožbi ne pove, kateri predpis ima z navedenimi navodili v mislih, in tudi v pritožbi, na katero se v tem pogledu sklicuje, navaja Uradni list SRS, št. 29/84. Toda niti v tej številki Uradnega lista niti v letu 1984 ni bilo izdano nobeno navodilo za izvajanje komasacije kmetijskih zemljišč. Kolikor ima tožnica v mislih navodilo za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč, objavljeno v Uradnem listu SRS, št. 29/86, ji je treba pojasniti, da se to navodilo za komasacije, ki so bile uvedene pred njegovo uveljavitvijo, ne uporablja (2. odstavek 36. člena tega navodila), pač pa se nadaljujejo po določbah navodila za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč, Uradni list SRS, št. 22/81. Določbe slednjega navodila pa ne vsebujejo kriterijev in meril za dodeljevanje kmetijskih zemljišč v smislu 26. člena navodila iz leta 1986. Pravila za dodeljevanje zemljišč so za komasacije, začete pred uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/86 - 63. člen), določena v 88. in 90. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81). Določbe tega zakona pa so bile v izpodbijani odločbi po presoji sodišča uporabljene pravilno.

Glede na navedeno je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je, skladno z določbo 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I), smiselno uporabilo kot republiški predpis.