Jedro

Tožnikovo odklanjanje izobraževanja brez upravičenega razloga je po pravilniku o odgovornosti tožene stranke in po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi praktično izenačeno z odklonitvijo del in nalog brez upravičenega razloga, za tako kršitev delovnih obveznosti pa je v pravilniku o odgovornosti določena disciplinska sankcija obveznega prenehanja delovnega razmerja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se razveljavijo sklepi tožene stranke z dne 28.11.2002 in 23.12.2002 o disciplinskem prenehanju delovnega razmerja tožnika in posledično tudi reintegracijski del tožbenega zahtevka, vključno z tožbenim zahtevkom o priznanju vseh pravic iz delovnega razmerja.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da za tožnika v postopku sploh ni bilo ugotovljeno, da ne bi izpolnjeval svojih delovnih obveznosti. Med njegove delovne obveznosti pa ni spadalo delo vnašanja podatkov v računalnik in tudi ne redno pisarniško delo. Izobraževanja tožnik zaradi prezasedenosti ni mogel opraviti takoj. Zato bi mu tožena stranka morala dodeliti potreben čas in tudi potrebno pomoč. Tožnik ni izobraževanja nikoli odklanjal, bi mu ga pa morala tožena stranka omogočiti. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava.

Iz dejanskih zaključkov nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano glede na določbo 370. člena ZPP, izhaja, da je tožnik brez upravičenega razloga odklanjal izobraževanje v juliju 2002, ko je prišlo do prehoda prehranskih storitev od tožene stranke k podjetju S. d.o.o. Dalje je bilo ugotovljeno, da se je tožnik v pogodbi o zaposlitvi z dne 1.8.1997 obvezal, da se bo stalno izobraževal, da bo lahko uspešno opravljal svoje delo. Odklanjanje izobraževanja brez upravičenega razloga je po pravilniku o odgovornosti tožene stranke in pogodbi o zaposlitvi praktično izenačeno z odklonitvijo del in nalog brez upravičenega razloga, za tako kršitev delovnih obveznosti pa je v 32. členu pravilnika o odgovornosti določena disciplinska sankcija obveznega prenehanja delovnega razmerja. To sankcijo je možno ob ugotovljeni kršitvi izreči ne glede na to, da je tožnik po svojih navedbah v redu opravljal svoje druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zato revizijsko sodišče ne more sprejeti navedb tožnika v reviziji in spremeniti izpodbijane sodbe.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.