Jedro

S predlogom, da se nasprotni udeleženki kot družbenici in zakoniti zastopnici družbe prepove razpolaganje z nepremičnim premoženjem oziroma, da se ji omejujejo pravice, ki jih ima kot družbenica in zakonita zastopnica v družbi, se dejansko posega v samo poslovanje družbe, kar pa ne varuje zahtevka na ugotovitev, da je poslovni delež v tej družbi skupno premoženje strank postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 17. 8. 2021. II. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 4. 1. 2022. III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 17. 8. 2021 v točki I izreka zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da:

1. se udeleženca postopka začasno določita kot poslovodji družbe A.A. (v nadaljevanju družba) in za zastopanje velja skupno zastopstvo;

2. se skupno zastopstvo udeležencev družbe vpiše v register;

3. se nasprotni udeleženki kot zastopnici in družbenici družbe prepove odtujitev in obremenitev premičnin v lasti družbe citiranih v točki 3 pod I izreka izpodbijanega sklepa;

4. nasprotni udeleženki se kot zastopnici in družbenici družbe naloži, da predlagatelju ponovno omogoči dostop in odblokira telefonske številke citirane v točki 4 pod I izreka izpodbijanega sklepa pri operaterju B.B.;

5. začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja do pravnomočne odločitve v tem postopku ter ugovor ne zadrži izvršitve in

6. se nasprotni udeleženki za primer kršitve izreka denarna kazen 5.000,00 EUR in v točki II izreka odločilo, da predlagatelj krije sam svoje stroške.

Z izpodbijanim sklepom z dne 4. 1. 2022 je sodišče prve stopnje v točki I izreka zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da:

1. se nasprotni udeleženki kot družbenici družbe prepove odtujitev in obremenitev poslovnega deleža na katerega meri terjatev ter se vpis prepovedi v korist predlagatelja vpiše v sodni register;

2. se nasprotni udeleženki kot zakoniti zastopnici družbe prepoveduje, da brez soglasja predlagatelja na kakršenkoli način razpolaga, zlasti pa odsvoji, obremeni, odda v zakup ali najem, ustanovi služnost ali kako drugače razpolaga s premoženjem družbe, vključno z denarnimi sredstvi, o čemer se obvesti OPP, kjer ima družba odprte TRR;

3. se nasprotni udeleženki kot zastopnici in družbenici družbe prepove odtujitev in obremenitev premičnin citiranih v točki 3 pod I izreka izpodbijanega sklepa;

4. se nasprotni udeleženki kot zastopnici in družbenici družbe prepove odtujitev in obremenitev nepremičnin v lasti družbe ID znak 1081/3 ter se slednje vpiše v korist predlagatelja v zemljiško knjigo;

5. se nasprotni udeleženki kot zastopnici in družbenici družbe naloži, da pri operaterju B.B. predlagatelju v roku 24 ur po izdaji te odredbe omogoči uporabo telefonskih številk, citiranih v točki 5 pod I izreka izpodbijanega sklepa, sicer se ji za vsak dan zamude določi 5.000,00 EUR denarne kazni;

6. začasna odredba stopi v veljavo takoj, ugovor zoper njo ne završi izvršitve in

7. se nasprotni udeleženki za primer kršitve izreka 5.000,00 EUR denarne kazni ter v točki II izreka odločilo, da predlagatelj krije sam svoje stroške.

2. Predlagatelj je vložil pravočasno in dovoljeno pritožbo najprej zoper sklep z dne 17. 8. 2021 in nato še zoper sklep z dne 4. 1. 2022, obe pritožbi pa iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na spremembo obeh izpodbijanih sklepov z ugoditvijo obema predlogoma za izdajo začasne odredbe.

V pritožbi zoper sklep z dne 17. 8. 2021 graja odločitev sodišča, da predlagatelj ni izkazal obstoja terjatve, ker udeleženca vse do 16. 1. 2009 nista izpolnjevala pogojev za zunajzakonsko skupnost, saj je bila nasprotna udeleženka do tega dne poročena z D.D. Dejansko stanje je od izdaje prve začasne odredbe dne 28. 5. 2021, v kateri je sodišče ugotovilo verjeten obstoj terjatve, ostalo nespremenjeno, saj je predlagatelj že v predlogu za delitev skupnega premoženja in v predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 13. 5. 2021 predložil sodbo, iz katere izhaja, da je bila nasprotna udeleženka poročena z D.D. (do 2009). Z njim dejansko ni živela od leta 2003, temveč je bila v zunajzakonski skupnosti s predlagateljem, v kateri se jima je leta 2005 rodil otrok, torej še v času zveze z D.D. Hkrati pa iz pravnega mnenja odvetnika nasprotne udeleženke izhaja, da mu je slednja povedala (kar ni sporno), da sta bili obe podjetji ustanovljeni tekom trajanja zveze 2005 in 2020, njuna življenjska skupnost pa se je pričela že okoli leta 2001. O tem, da družba (A.A.) predstavlja skupno premoženje je izpovedala nasprotna udeleženka tudi na svetovalnem razgovoru CSD Maribor 3. 5. 2021, kar izhaja iz zapisnika. Pravno nevzdržno in nepravično je, da se premoženje ne bi smatralo kot skupno le, ker je bila nasprotna udeleženka poročena z D.D., dejansko pa živela s predlagateljem, z njim ustvarila skupno premoženje in imela celo otroka in je, kot je sama priznala, njuna zunajzakonska skupnost trajala od leta 2001 oziroma vsaj od 2003. Kot podlago odločitvi, da povečanje vrednosti poslovnega deleža enega zakonca ne spada v skupno premoženje, sodišče citira sodno prakso (VS RS II Ips 387/2011 ter VSL I Cp 2807/2017), ki ni primerljiva s konkretnim primerom. Ne gre zato, da bi se vrednost poslovnega deleža povečala na podlagi dela (kljub temu, da je bil predlagatelj zaslužen za uspeh podjetja in je tudi z delom prispeval k povečanju vrednosti poslovnega deleža), temveč je bilo podjetje dokapitalizirano v letu 2010 na podlagi prihodka za opravljena dela poslovodje in v.d. direktorja, ki ga je prejel predlagatelj in ga izročil nasprotni udeleženki. Gre za denarni, realni vložek in ne za povečanje poslovnega deleža na podlagi dela. Prejel je nagrado 49.000,00 EUR, zneska 22.000,00 EUR ter 25.000,00 EUR pa izročil nasprotni udeleženki, ki je denar vložila v dokapitalizacijo družbe, za oba zneska pa se je povečal tudi osnovni kapital družbe. Nasprotna udeleženka je doplačala osnovni kapital v svojem imenu a iz skupnih sredstev obeh strank, zato je protivrednost njegovega vložka glede na dejanski prispevek znašal 80 % oziroma 37.600,00 EUR, kar na celotni poslovni delež družbe predstavlja delež predlagatelja 67,43 %, delež nasprotne udeleženke pa 32,57 %. Med premoženjske pravice med ostalimi sodijo tudi korporacijske pravice, ki so lahko predmet skupnega premoženja zakoncev in teorija navaja, da to velja tudi v primerih, ko je v poslovni register vpisan zgolj eden od zakoncev, saj skupno premoženje zakoncev nastane originarno, ko so izpolnjeni pogoji. Med zakoncema nikoli ni bilo posebnega dogovora glede delitve premoženja, zato zanju velja zakoniti režim, ob katerem pa predlagatelj glede na svoj dejanski vložek uveljavlja 80 % delež. Ker lahko poslovni delež pripada eni ali več osebam, je lahko tudi del skupnega premoženja zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev v primeru, če je bil osnovni vložek dan iz sredstev skupnega premoženja (VS RS II Ips 905/2008). Stroškov ne priglaša. V pritožbi zoper sklep z dne 4. 1. 2022 predlagatelj, smiselno enako navaja kot že v pritožbi zoper sklep z dne 17. 8. 2021, torej, da je bil osnovni kapital družbe povečan z vložkom predlagatelja, ki jih je prejel s strani družbe za potne stroške v višini 47.000,00 EUR, pri čemer je imetnica novega poslovnega deleža postala nasprotna udeleženka, sredstva za dokapitalizacijo pa je zagotovil predlagatelj.

Ni šlo za povečanje vrednosti kapitala na podlagi dela, temveč plačilo vložka in pridobitev novega poslovnega deleža, za katerega denarna sredstva je zagotovil predlagatelj (517. člen Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 in 475. člen istega zakona). Pri dokapitalizaciji ne gre za povečanje vrednosti kapitala z delom, temveč z vplačilom vložka ter pridobitev novega poslovnega deleža. Sredstva za dokapitalizacijo so se nedvomno zagotovila iz skupnega premoženja, zagotovil jih je predlagatelj, vsled česar je njegov prispevek k premoženju toliko večji. Tudi če bi sredstva zagotovila nasprotna udeleženka, se še zmeraj smatra, da je bil nov vložek (in s tem pridobljen nov poslovni delež) vplačan v času trajanja zunajzakonske skupnosti (sodišče je že samo ugotovilo, da glede obstoja zunajzakonske skupnosti v letu 2010 ni več nobenega dvoma). Če je torej osnovni vložek dan iz sredstev skupnega premoženja, pripada obema partnerjema in je del skupnega premoženja (VS RS II Ips 905/2008, II Ips 1001/2008, VSL II Cp 3015/2011), kar pomeni, da terjatev predlagatelja na poslovnem deležu družbe obstaja. Stroškov ne priglaša. 3. Nasprotna udeleženka je na obe pritožbi predlagatelja podala odgovora, v katerih obrazloženo nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga zavrnitev pritožb kot neutemeljenih ter priglaša stroške.

V odgovoru na pritožbo zoper sklep z dne 17. 8. 2021 nasprotna udeleženka navaja, da je šele z vročitvijo sklepa o izdani začasni odredbi z dne 28. 5. 2021 izvedela za postopek delitve skupnega premoženja, v odgovoru na pritožbo predlagatelja zoper sklep z dne 28. 5. 2021 je zato pojasnila, da je bila v času ustanovitve družbe poročena z D.D., v dokaz pa priložila sodbo.1 Ni dvoma, da v času do 16. 1. 2009 predlagatelj in nasprotna udeleženka nista bila niti v zunajzakonski skupnosti, niti nista mogla pridobivati skupnega premoženja, s tem podatkom pa sodišče ni razpolagalo ob odločanju o (prvem) predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 13. 5. 2021. S predlagano začasno odredbo bi predlagatelj rad omejil pooblastilo nasprotne udeleženke za zastopanje družbe, ki spada v njeno posebno premoženje, družbo pa je predlagatelj že oškodoval, ko je brez pooblastila in s ponarejanjem podpisov nasprotne udeleženke iz nje prenesel vso poslovanje, finančne tokove in osnovna sredstva na skrivaj ustanovljeno družbo C.C., katere 100 % poslovni delež je takoj po začetku sodnih sporov med zakoncema prenesel na tretjega (Okrožno sodišče v Mariboru II P 267/2021 in 270/2021). Sicer je razlogovanje predlagatelja glede domnevno zagotovljenega denarja za plačilo osnovnega kapitala iz njegovega posebnega premoženja povsem pavšalno in neizkazano, enako tudi niso izkazana sredstva za domnevno dokapitalizacijo.

V odgovoru na pritožbo zoper sklep z dne 4. 1. 2022 nasprotna udeleženka navaja kot že v prvem odgovoru, posebej izpostavlja, da predlagatelj ni izkazal, da sredstva za domnevno dokapitalizacijo izhajajo iz njegovega posebnega premoženja, niti ni izkazal, da je znesek, ki naj bi ga prejel kot nagrado za svoje delo, čeprav je svojemu predlogu priložil dokazilo o povrnitvi potnih stroškov, izročil nasprotni udeleženki s poudarkom, da je bila v času ustanovitve družbe nasprotna udeleženka poročena z D.D., kar je ovira za sklenitev nove oziroma pravno priznane zunajzakonske skupnosti.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. V obravnavanem primeru teče nepravdni postopek zaradi delitve skupnega premoženja predlagatelja in nasprotne udeleženke kot bivšima zakoncema. V skupno premoženje naj bi, kot zatrjuje predlagatelj, spadal tudi poslovni delež v podjetju A.A. (v nadaljevanju družba), katerega formalno edina imetnica je nasprotna udeleženka, hkrati pa tudi edina zakonita zastopnica in direktorica družbe.

6. V predmetnem postopku je sodišče prve stopnje na predlog predlagatelja (z dne 13. 5. 2021) že izdalo začasno odredbo s sklepom z dne 28. 5. 2021, v njej pa je štelo, da je predlagatelj izkazal verjeten obstoj svoje terjatve (da poslovni delež v družbi predstavlja skupno premoženje strank). Ob dejstvu, da je bila ta (prva) začasna odredba izdana preden se je nasprotna udeleženka v zadevi izjasnila (torej preden je prejela predlog za delitev skupnega premoženja in predlog za izdajo začasne odredbe)2. Nasprotna udeleženka je v odgovoru na pritožbo predlagatelja zoper sklep o začasni odredbi (zavrnilni del) z dne 28. 5. 2021 med drugim evidentno pojasnila in hkrati predložila dokazila o tem, da zunajzakonska skupnost udeležencev do 16. 1. 2009 ni obstajala iz razloga, ker je bila do takrat poročena z D.D., družba pa je bila ustanovljena 13. 9. 2005 in vpisana v sodni register 18. 10. 20053, kar vse je pojasnila še v odgovoru na predlog (list. št. 71-76 in dokazne listine B2-B7). Na navedena in pravno odločilna dejstva se je pri odločanju o obeh (po prvi izdani začasni odredbi z dne 28. 5. 2021) predlogih za izdajo začasne odredbe predlagatelja (dne 2. 7. 2021 in dne 20. 12. 2021, dopolnjenega 23. 12. 2021) oprlo sodišče prve stopnje v sedaj izpodbijanima sklepoma.

7. Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanih sklepih, s katerima je zavrnilo predloga predlagatelja za izdajo začasne odredbe, temelji na ugotovitvi, da ni izkazan verjeten obstoj terjatve, to je, da poslovni delež družbe spada v skupno premoženje udeležencev postopka. Ugotovilo je, da je bila družba ustanovljena 18. 10. 2005, kot edina imetnica poslovnega deleža je bila vpisan nasprotna udeleženka, ki je bila v tem času v zakonski zvezi z D.D.4, medtem, ko predlagatelj ni izkazal, da je bila družba (v letu 2010) v znesku 47.000,00 EUR dokapitalizirana iz njegovega posebnega premoženja oziroma iz skupnega premoženja strank.

8. Za utemeljenost izdaje (regulacijske) začasne odredbe mora predlagatelj za verjetno izkazati obstoj terjatev (prvi odstavek 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ)5, hkrati pa tudi eno izmed predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje se z obstojem ostalih predpostavk, od dejstvu, da je ugotovilo, da verjeten obstoj terjatve ni izkazan, ni ukvarjalo.

9. Ugotovitev, da je bila nasprotna udeleženka (od leta 1990) do januarja 2009 v zakonski zvezi z D.D., utemeljuje zaključek sodišča prve stopnje, da v tem času statusa zunajzakonske skupnosti (prvi odstavek 4. člena Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ6 ter 26. člen DZ7)8 stranki tega postopka nista mogli pridobiti (kljub temu, da sta živeli skupaj in se jima je v tem času rodil skupni otrok). Posledično o poslovnem deležu družbe, ustanovljene v letu 2005, kot skupnem premoženju ni moč govoriti. Sodišče prve stopnje ima o tem pravilne razloge (glej točka 8 do 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa z dne 17. 8. 2021 in točke 8 do 11 obrazložitve izpodbijanega sklepa z dne 4. 1. 2022), ki se jim v celoti pridružuje sodišče druge stopnje.

10. Glede zatrjevane dokapitalizacije družbe v letu 2010 (po razvezi zakonske zveze nasprotne udeleženke z D.D.), ki naj bi bila opravljena z denarjem predlagatelja (prihodek predlagatelja iz naslova poslovanja oziroma v.d. direktorja družbe), pa je predlagatelj sicer izkazal (dokazna listina A21), da je iz naslova potnih stroškov dobil s strani družbe izplačana zneska (10. 6. 2010 - 24.000,00 EUR in 9. 6. 2010 - 25.000,00 EUR), ne pa tudi, da so bili prav ti zneski9 izročeni nasprotni udeleženki10 in je z njimi slednja opravila dokapitalizacijo družbe, pri čemer je nasprotna udeleženka v celoti zanikala, da je denar iz tega naslova sprejela in z njim družbo dokapitalizirala. Predlagatelj torej ni izkazal za verjetno, da je bil povečan osnovni kapital družbe z vložki (denarnimi sredstvi), ki so predstavljali del skupnega premoženja oziroma njegovo posebno premoženje (517. člen v zvezi s 475. členom ZGD-1).

11. Nenazadnje sodišče druge stopnje ugotavlja, da predlog za izdajo začasne odredbe z dne 2. 7. 2021 (o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom 17. 8. 2021) posega v samo poslovanje družbe (glej točka 1 te obrazložitve), kar je v tem postopku, ko gre za ugotovitev skupnega premoženja na poslovnem deležu družbe, nedopustno, zato je bilo že iz tega razloga potrebno predlog kot neutemeljen zavrniti. Enako velja za pretežni del11 predloga za izdajo začasne odredbe z dne 20. 12. 2021, dopolnjenem 23. 12. 2021 (o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom z dne 4. 1. 2022). V tem nepravdnem postopku se namreč odloča zgolj o vprašanju imetništva (lastništva) poslovnega deleža v družbi kot skupnega premoženja strank postopka, ne odloča pa se o pravicah, ki jih ima družbenica (kot edina družbenica) pri upravljanju družbe, niti o premoženju družbe (ko se hkrati s predlogom posega tudi v samo premoženje družbe)12. S predlogom, da se nasprotni udeleženki kot družbenici in zakoniti zastopnici družbe prepove razpolaganje z nepremičnim premoženjem oziroma, da se ji omejujejo pravice, ki jih ima kot družbenica in zakonita zastopnica v družbi, se dejansko posega v samo poslovanje družbe, kar pa ne varuje zahtevka na ugotovitev, da je poslovni delež v tej družbi skupno premoženje strank postopka. V skupno premoženje udeležencev postopka bi lahko spadal le poslovni delež v družbi, ne pa sama družba, ki je samostojen pravni subjekt, niti premoženje te družbe13. 12. Glede na navedeno je odpadla potreba po odgovarjanju na vsa ostala pritožbena izvajanja, ki za odločanje v ničemer niso pravno odločilna (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13. Sodišče druge stopnje ob vsem povedanem dodaja, da udeleženci sicer v istem postopku lahko podajo več predlogov za izdajo začasne odredbe, vendar istovrstnih zgolj ob predpostavki obstoja spremenjenih okoliščin.

14. Sodišče druge stopnje ponovno, kot že v sklepu z dne 8. 11. 2021 opozarja, da se bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju tega postopka ukvarjalo z vprašanjem, ali je poslovni delež družbe (A.A..) dejansko skupno premoženje ali ne ter bo, ob dejstvu, da gre za nepravdni postopek, med udeležencema pa je spor o obsegu njunega skupnega premoženja, moralo udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo, da dokaže, da poslovni delež te družbe spada v skupno premoženje.

15. Iz navedenih razlogov, ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP in 366. člena ZPP), pravilno pa je uporabilo tudi materialno pravo, je sodišče druge stopnje pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in izpodbijana sklepa z dne 17. 8. 2021 in 4. 1. 2022 potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1 Sodba Okrožnega sodišča v Mariboru I P 877/2008 z dne 16. 1. 2009 - razveza zakonske zveze (dokazna listina B3). 2 O predlagani začasni odredbi in izdanem sklepu o začasni odredbi je izvedela šele z vročitvijo ji sklepa o začasni odredbi, ki ji je bil vročen 2. 6. 2021. 3 Sodba Okrožna sodišča v Mariboru I P 877/2008 (B8) in zgodovinski izpisek iz sodnega register za družbo A.A. (B9). 4 Njuna zakonska zveza je bila sklenjena 6. 10. 1990 in je trajala do 16. 1. 2009 (dokazna listina B8 spisa). 5 Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. 6 Zunajzakonska skupnost, ki je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Taka skupnost ima v razmerju med njima enake pravne posledice po tem zakoniku, kakor če bi sklenila zakonsko zvezo; na drugih pravnih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa. 7 Oseba ne more skleniti nove zakonske zveze, dokler njena prej sklenjena zakonska zveza ne preneha. 8 Enako je bilo določeno v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR v 12. in 20. členu. 9 Sredstva, pridobljena z delom v času trajanja zunajzakonske skupnosti predstavljajo skupno premoženje. 10 Pritožba zgolj zatrjuje izročitev denarja nasprotni udeleženki za dokapitalizacijo. 11 Izjema je le točka 1 pod I izreka izpodbijanega sklepa z dne 4. 1. 2022 v katerem predlagatelj z začasno odredbo zahteva prepoved nasprotni udeleženki odtujitve in obremenitve poslovnega deleža in vpis le tega v register. 12 Glej točko 1 obrazložitve tega sklepa (prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin in premičnin last družbe). 13 VS RS sodba II Ips 905/2008 z dne 22. 10. 2009.