Jedro

ZVVJTO-C je omogočil poenostavitev dokazovanja upravičenosti do povrnitve vloženih sredstev in vračilo tudi v primerih, ko potencialni upravičenci ne razpolagajo z dokazili o sklenjenem pravnem poslu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Izrek o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim vmesnim sklepom odločilo, da predlagatelju pripada pravica do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi pritožbe navaja, da so na podlagi 2. člena ZVVJTO upravičeni do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije, d.d.: fizične osebe, organizacije fizičnih oseb, lokalnih skupnosti in njihovi pravni nasledniki, ki so z namenom pridobitve telefonskega priključka za sebe in za druge sklepali pravne posle s pravnimi predniki Telekoma Slovenije, d.d. (PTT organizacije) in SIS za poštni, telegrafski in telefonski promet. Priloženi pogodbi (št. 3036 ter aneks 3036/1) sklenjeni med S. in podjetjem T. L. p.o. ne predstavljata pravnega posla s prednikom Telekoma d.d. ali SIS, kot je to določeno v 2. členu ZVVJTO. ZVVJTO določa, da morajo verodostojne listine ali pogodbe dokazovati, da je šlo za pravni posel, sklenjen izključno s Telekomom d.d. oziroma njegovimi pravnimi predniki. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in predlog za določitev višine odškodnine zavrne.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril ter pritožbenemu sodišču predlagal, da jo kot neutemeljeno zavrne in se pri tem skliceval na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, ki je že odločilo v podobni zadevi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Ur. l. RS, 58/2002 ZVVJTO) je bil sprejet z namenom, da se enotno uredi način in postopek vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ter izenačijo pogoji za pridobitev telefonskega priključka ne glede na geografsko lego in ne glede na to, kdaj je bil telefonski priključek pridobljen (1). ZVVJTO je bil po sprejetju večkrat noveliran, ker so se pokazale težave v postopku dokazovanja upravičenosti do povrnitve vloženih sredstev. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Ur. l. RS, 60/2006; ZVVJTO-C) se izvedena sprememba v 8. členu zakona omogočila poenostavitev dokazovanja in vračilo tudi v primerih, ko potencialni upravičenci ne razpolagajo z dokazili o sklenjenem pravnem poslu. Tako je zapisano tudi v Poročevalcu državnega zbora št. 39/2006 objavljenem v zakonodajnem gradivu, ki pojasnjuje podlago za noveliranje 8. člena ZVVJTO. Namen novele je bil razširiti podlago za dokazovanje obstoja pravice do vračila vlaganj in pogodbene vrednosti, saj se je izkazalo, da marsikateri subjekt ne more predložiti pogodbe kot podlage za dokazovanje obstoja pravice do vračila vlaganj.

6. Glede na zgoraj navedeno za dokazovanje obstoja pravice do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ZVVJTO predvideva različne možnosti. V prvi vrsti je breme dokazovanja na vlagatelju (upravičencu do vrnitve sredstev), ki obstoj pravnoposlovnega razmerja in s tem pravico do vračila lahko dokazuje s pogodbo in drugimi listinami ali dokumenti, ki dokazujejo pravni posel. Če s temi dokazili ne razpolaga, predloži notarsko overjeno izjavo o vrsti in obsegu vlaganj (prvi in drugi odstavek 8. člena ZVVJTO). Zavezanec za povrnitev vlaganj (Republika Slovenija) pa je dolžan od Telekoma d.d. pridobiti podatke o vključitvi vlagatelja zahtevka v javno telekomunikacijsko omrežje, o vrsti in obsegu vlaganj, o takrat nastalem in priključenem omrežju (drugi in tretji člen ZVVJTO). Za primer nepopolnih podatkov je predvideno sodelovanje sodnega izvedenca in po potrebi cenilca tako glede dokazovanja obstoja pravice do vračila kot višine vračila (četrti odstavek 8. člena ZVVJTO).

7. Za odločitev v tej zadevi so ključne naslednje ugotovitve: kdaj je bilo telekomunikacijsko omrežje zgrajeno, kdaj je bila gradnja telekomunikacijskega omrežja financirana s strani predlagatelja in da s tem omrežjem sedaj upravlja Telekom Slovenije d.d.. Določilo 2. člena ZVVJTO je sodišče interpretiralo v skladu z namenom novele ZVVJTO-C (kot izhaja iz Poročevalca državnega zbora) in pravilno zaključilo, da je glede na to, da je bilo telekomunikacijsko omrežje zgrajeno in dano v uporabo, poslovni odnos investitorjev s pravnim prednikom Telekoma d.d. oziroma samoupravnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet obstajal. Četudi pogodba o graditvi ni bila sklenjena preliminarno, je do pravno poslovnega odnosa zagotovo prišlo ob prevzemu zgrajenega omrežja v uporabo, saj nasprotna udeleženka izgradnje in uporabe telekomunikacijskega omrežja ne zanika. Za odločitev v tej zadevi ni relevantno, kdo je bil izvajalec del. 8. M. je pravna naslednica S. v skladu z 2. členom ZVVJTO in zato aktivno pravno nasledstvo v tej zadevi ni sporno. Nasprotna udeleženka ni prerekala trditev predlagatelja o financiranju telekomunikacijskega omrežja kot tudi ne, da Telekom d.d. s tem omrežjem razpolaga. Pogodbe, ki so bile priložene k predlogu za povračilo vlaganj s strani predlagatelja so pogodbe med pravnim prednikom M. in gradbenim podjetjem T. – z izvajalcem gradbenih del. V skladu z 8. člen ZVVJTO lahko predlagatelj predloži notarsko overjeno izjavo o vrsti in obsegu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, kar je predlagatelj tudi storil. Telekomunikacijsko omrežje je bilo zgrajeno in dano v uporabo, poslovni odnos investitorjev s pravnim prednikom Telekoma d.d. oziroma s samoupravnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet torej obstaja. Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravno presojo sodišča prve stopnje in zavrača pritožbo nasprotnega udeleženca ter potrjuje izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

9. Izrek o stroških postopka se pridrži za končno odločbo (164. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) Poročevalec državnega zbora št. 13/2002