Jedro

V pritožbenem postopku lahko CSD opravlja procesna dejanja le po zakonitem zastopniku direktorju, po strokovnem delavcu, to je po pooblaščencu pa le, če ima ta opravljen pravniški državniški izpit. Slednje iz pritožbe ne izhaja. V kolikor ta pogoj ni izpolnjen, gre za nedovoljeno pritožbo, zato jo je sodišče druge stopnje zavrglo Sodišče prve stopnje se do vloge CSD kot strokovne institucije, ki ji je omogočeno neposredno poznavanje situacije posameznika, sploh ni opredelilo.

Izrek

I. Pritožba udeleženca postopka, Center za socialno delo, se zavrže. II. Pritožbi nasprotnega udeleženca se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

III. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotnega udeleženca postavilo pod delno skrbništvo Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) za urejanje pravnih, upravnih in nepremičninskih poslov ter razpolaganje z denarnimi sredstvi, s tem, da se nasprotnemu udeležencu socialna podpora deli tedensko. Nadalje je nasprotnemu udeležencu odvzelo pravico biti voljen in v III. točki izreka je odredilo zaznamovanje sklepa v zemljiški knjigi.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožujeta nasprotni udeleženec in CSD kot udeleženec postopka. Nasprotni udeleženec navaja, da je izpodbijani sklep obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami določb postopka, saj je pomanjkljiv do te mere, da se ne more preizkusiti, ker ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, v čem je ugotovljena duševna motnja, kronični alkoholni možganski sindrom, vplival na zmožnost razsojanja nasprotnega udeleženca, da slednji sam brez škode ni sposoben skrbeti za svoje pravice in koristi. Stanje pri nasprotnem udeležencu se je od hospitalizacije, ko je bil v nezavesti, zelo spremenilo, kar je nenazadnje ugotovil tudi izvedenec. Prav tako je CSD opravil razgovor z nasprotnim udeležencem, njemu in njegovemu sinu predstavil alternativne rešitve, preveril okoliščine bivanja, razumevanja in skrbi za življenjske potrebe na strani nasprotnega udeleženca ter podal pripombe na izvedensko mnenje. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in vrne v novo odločanje. Priglaša stroške postopka.

3. Pritožba nasprotnega udeleženca je utemeljena. Pritožba udeleženca postopka CSD je nedovoljena.

K pritožbi udeleženca CSD:

4. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je udeleženec postopka CSD, pritožbo vložil po strokovni delavki, na podlagi pooblastila direktorja CSD.

5. V pritožbenem postopku lahko CSD opravlja procesna dejanja le po zakonitem zastopniku direktorju, po strokovnem delavcu, to je po pooblaščencu pa le, če ima ta opravljen pravniški državniški izpit. Slednje iz pritožbe ne izhaja. V kolikor ta pogoj ni izpolnjen, gre za nedovoljeno pritožbo, zato jo je sodišče druge stopnje zavrglo (351. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi z drugim odstavkom 89. člena ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

K pritožbi nasprotnega udeleženca:

6. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu povzelo ugotovitev izvedenca dr. A. A., da nasprotni udeleženec boleha za kroničnim alkoholnim možganskim sindromom in da je izvedenec ugotovil, da so izpolnjeni pogoji, da se zaradi odvisnosti od alkohola nasprotni udeleženec postavi pod skrbništvo ter da več ni sposoben biti voljen. Nadalje iz izpodbijanega sklepa izhaja, da sta na mnenje imela pripombe tako sin nasprotnega udeleženca kot CSD, ki je navajal, da se je stanje nasprotnega udeleženca bistveno izboljšalo in da je še vedno zmožen odločati o sebi, svojih pravicah ter koristi. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sklep povzelo celoten zapisnik naroka z dne 6. 4. 2022, z izpovedbo nasprotnega udeleženca in izvedenca dr. A. A., ki je navedel, da se je stanje pri nasprotnemu udeležencu izboljšalo, tako glede operiranja s številkami in računanjem, prav tako sta se izboljšala kratkoročni in delovni spomin, še vedno pa obstaja primanjkljaj pri sporazumevanju sestavljenih stavkov, kompleksnejših vsebin, povezovanje novih in starih podatkov in sposobnost odločanja na osnovi tega. Prav tako je nasprotni udeleženec impulziven, neposreden, nezmožen sprejemati zanj neugodne argumente, odloča se na mah, sposobnost koncentracije je pri njem zelo nizka, zato izvedenec meni, da je potrebno nasprotnega udeleženca zaščititi s skrbništvom v pravnih in upravnih dejavnostih, pri trgovanju oziroma razpolaganju z večjimi vsotami denarja, z nepremičninami. Za tem je sodišče prve stopnje citiralo zakonsko določilo 262. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ-B) in odločilo, da se nasprotnega udeleženca postavi pod delno skrbništvo, in sicer za urejanje pravnih, upravnih in nepremičninskih poslov ter razpolaganje z denarnimi sredstvi, pri tem pa se socialna podpora nasprotnemu udeležencu deli tedensko.

7. V skladu z določbo prvega odstavka 262. člena DZ postavi sodišče pod skrbništvo osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težavo v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase, ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi. Postavitev pod skrbništvo predstavlja hudo omejitev človekovih pravic, ki stranki onemogoča samostojno odločanje o svojih pravicah in koristih ter samostojno oblikovati svojo voljo, zato je potrebno pri vsaki taki omejitvi človekovih pravic in svoboščin izhajati iz splošnega ustavnega načela sorazmernosti, kot enega izmed načel pravne države (2. člen Ustave RS)1. Odraslo osebo je torej dopustno postaviti pod skrbništvo ob izpolnitvi naslednjih pogojev: - da je oseba nerazsodna oziroma zmanjšano razsodna; - da zaradi navedenega stanja ne more sama skrbeti za svoje pravice in koristi, ne da bi pri tem zanjo nastala škoda; - ter da je nezmožnost poskrbeti za svoje pravice in koristi trajna, kar pomeni, da zadeve ni mogoče urediti z odlogom odločitve ali postavitve skrbnika le za ta primer.

8. Namen skrbništva za odrasle osebe ni le urejanje posameznih zadev, ki jih oseba ne more urediti sama, temveč predvsem prizadevanje za zdravljenje, ki bi odpravilo vzroke za postavitev skrbnika in usposabljanje za samostojno življenje (drugi odstavek 293. člena DZ).

9. Sodišče prve stopnje okoliščin, da nasprotni udeleženec ni sposoben skrbeti za svoje pravice in koristi, ne da bi pri tem zanj nastajala škoda oziroma, da so njegove pravice in koristi neposredno ogrožene, ni ugotavljalo. Zgolj povzelo je mnenje izvedenca, ki je svoje ugotovitve postavil na hipotetični ravni, saj ugotavlja, da je nasprotnega udeleženca mogoče zmesti, ker je socialno nespreten, sugestibilen oziroma podrejen intelektualno bolje opremljeni osebi. Posebnih okoliščin zaradi katerih je nasprotnega udeleženca potrebno postaviti pod skrbništvo, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.

10. Prav tako se ni opredelilo do dejstva, da je predlog UKC bil podan dne 26. 5. 2021, ko je bil nasprotni udeleženec zaradi padca in hude poškodbe glave hospitaliziran, nepokreten, zmeden in je potreboval popolno nego in oskrbo, do naroka dne 6. 4. 2022, ko je situacija pri nasprotnem udeležencu bila bistveno spremenjena, kar je ugotovil tudi izvedenec. Tekom postopka se je namreč pokazalo, da je nasprotni udeleženec, po krajšem bivanju v domu upokojencev, slednjega zapustil in kot navaja CSD, v svojem domačem okolju povsem ustrezno funkcionira. Sodišče prve stopnje se do vloge CSD kot strokovne institucije, ki ji je omogočeno neposredno poznavanje situacije posameznika, sploh ni opredelilo. Izpodbijani sklep nima razlogov o okoliščinah trajne narave, ki kažejo na to, da nasprotni udeleženec, zaradi težav z razsodnostjo ni zmožen poskrbeti za svoje pravice in koristi na širšem področju svojega življenja, pri tem pa mu tudi ne morejo pomagati njegove bližnje osebe in je potrebno celovito varstvo njegove osebnosti.

11. Glede na obrazloženo, ker izpodbijani sklep o odločilnih dejstvih nima nobenih razlogov in ga v tem delu niti ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, da bo prej navedeno kršitev odpravilo in temeljito preučilo tako navedbe nasprotnega udeleženca, njegovega sina kot tudi CSD in po temeljiti dokazni oceni, skladni z 8. členom ZPP, v predmetni zadevi ponovno odločilo (354. člen ZPP).

12. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka (155. člen v zvezi s 154. členom ZPP in 42. členom ZNP-1).

1 VSL I Cp 1582/2019 z dne 16. 10. 2019.