Jedro

Niti težke razmere na trgu ne upravičujejo neizpolnjevanja obveznosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožene stranke z dne 30.4.2013 in potrdilo sklep o predhodni odredbi z dne 24.4.2013. 2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov (1. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, naj jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dejstva v zvezi z lastništvom nepremičnine predstavljajo pritožbeno novoto, ki je zato višje sodišče ni upoštevalo (1. odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

6. V postopku zavarovanja s predhodno odredbo ni pomembno, ali dolžnik (tožena stranka) ugovarja zoper temelj terjatve. Sodišče namreč izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (1. odstavek 257. člena ZIZ). Dejstva obstoja odločbe domačega sodišča pa tožena stranka ne izpodbija.

7. Sodišče prve stopnje je kljub navedbi, da se za del terjatve domneva nevarnost na podlagi 1. alineje 1. odstavka 258. člena ZIZ, obrazložilo tudi, da obstaja nevarnost, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Ob tem je tožeča stranka že v svojem predlogu dovolj podrobno navedla, zakaj je ta nevarnost podana. Tožena stranka pa je njenim navedbam, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo v sklepu o zavarovanju z dne 24.4.2013, zgolj pavšalno ugovarjala, ne da bi navedla konkretne razloge, predložila pa tudi ni nikakršnih dokazov o neobstoju nevarnosti. Tudi v izpodbijanem sklepu so ti razlogi dovolj konkretno navedeni. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno odgovorilo na edini konkreten očitek iz ugovora, da naj bi bila nelikvidnost, prezadolženost itd. povsem normalna poslovna stanja, ki naj bi bila značilna za vse gospodarske subjekte in kazala na splošne razmere na trgu – povsem pravilno je navedlo, da niti težke razmere na trgu ne upravičujejo k neizpolnjevanju obveznosti. Tudi v pritožbi tožena stranka konkretno in opredeljeno ne izpodbija ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje, ki so dovolj podrobni in pravilni. Navedba, da je sodišče prve stopnje zgolj povzelo navedbe tožeče stranke, ni konkretizirana, temveč je zgolj pavšalna, zato ne potrebuje podrobnejšega odgovora.

8. Izpodbijani sklep je tako pravilen, izrecno uveljavljeni razlogi niso podani, višje sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Tožena stranka, ki s pritožbo ni uspela, bo morala sama nositi svoje stroške (154. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).