Jedro

V obravnavanem primeru gre za stanje pričetega postopka za delni odvzem poslovne sposobnosti, vodenim na okrajnem sodišču. Podan je procesni dejanski stan iz 3. točke 1. odstavka 206. člena ZPP, ki sodišče eksplicitno zavezuje k prekinitvi postopka, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. Navedena določba ZPP je uporabljiva tudi v sodno socialnih sporih.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek v socialni zadevi zaradi pričetega postopka za odvzem poslovne sposobnosti tožniku.

2. Zoper sklep je tožnik po pooblaščeni odvetnici vložil pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa ter priglaša stroške pritožbe.

Z izdanim sklepom na podlagi 206. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) se ne strinja, saj je v nasprotju z 20. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih2 (ZDSS-1), po katerem je potrebno v socialnih postopkih postopati hitro. Načelo hitrosti narekuje, da socialni postopek poteka brez nepotrebnega odlašanja. Sodišče mora procesna dejanja izvajati v določenih rokih, na kar kažejo tudi 21., 24. in 27. člen ZDSS-1. Prekinitev postopka zaradi vloženega predloga za delni odvzem poslovne sposobnosti bi socialni postopek nesorazmerno podaljšala. Že samo dejstvo, da se je postopek delnega odvzema poslovne sposobnosti pričel leta 2014, da je revizijsko sodišče 3. 10. 2019 razveljavilo pravnomočni sklep in je obravnava na okrajnem sodišču razpisana 16. 1. 2020, kaže da postopek odvzema poslovne sposobnosti ni hiter. Opozarja na stališče Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Cst 373/2012, po kateri pravil o prekinitvi v postopku prisilne poravnave ni mogoče uporabiti, saj načelo hitrosti zahteva, da prisilna poravnava poteka hitro. Dejstvo, da je Vrhovno sodišče RS razveljavilo sklep, ki je povzročil prekinitev postopka, kaže na možne zlorabe z namenom zavlačevanja, kar ni v skladu s ciljem socialnega postopka. Sklicuje se na 23. člen Ustave Republike Slovenije3 (Ustava) ki vsakomur zagotavlja, da o njegovih pravicah in dolžnostih brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče ter na 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin4 (EKČP) o pravici do sojenja v razumnem roku kot delu pravice do poštenega sojenja.

Njegova poslovna dejavnost je odkup terjatev, ki jih uveljavlja v sodnih postopkih kot zakoniti zastopnik podjetja ali pooblaščenec imetnika terjatev, zato prekinitev postopka predstavlja protiustavno ravnanje in kršitev pravice do svobode dela (49. člen Ustave), poseg v pravico do gospodarske pobude (74. člen Ustave), pravico do enakosti (22. člen Ustave) ter v varstvo osebnosti in dostojanstva (21. člen Ustave). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa oz. vložitev zahteve za ustavno sodno presojo tretje točke 1. odstavka 206. člena ZPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu s 366. členom ZPP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep izdan na pravilno ugotovljeno procesno stanje in da ni prišlo niti do kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča na podlagi razpoložljive listinske dokumentacije v sodnem spisu izhaja, da je bila tožniku v nepravdnem postopku s sklepom št. N 385/2014 z dne 24. 11. 2017, potrjenim s sklepom II Cp 65/2018 z dne 17. 10. 2018 delno odvzeta poslovna sposobnost, vendar sta bili odločitvi s sklepom Vrhovnega sodišča RS II Ips 84/2019 z dne 3. 10. 2019 razveljavljeni in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. Pomeni, da je zadeva v nepravdnem postopku dejansko v fazi pričetka postopka za odvzem poslovne sposobnosti in posledično za nično izrečena upravna odločba z dne 12. 3. 2019 o postavitvi tožnika pod skrbništvo5, saj je odpadla podlaga za njeno izdajo

6. V obravnavanem primeru gre za stanje pričetega postopka za delni odvzem poslovne sposobnosti, vodenim na Okrajnem sodišču v Ljubljani, kot pravilno navaja pritožba. Podan je procesni dejanski stan iz 3. točke 1. odstavka 206. člena ZPP, ki sodišče eksplicitno zavezuje k prekinitvi postopka, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. Navedena določba ZPP je uporabljiva tudi v sodno socialnih sporih6. Prekinitev postopka v primeru začetega postopka za delen ali popoln odvzem poslovne sposobnosti stranki ni protiustavna, zato pritožbeno sodišče ne postopa po 156. členu Ustave in ne vlaga zahteve za ustavno sodno presojo 3. točke 1. odstavka 206. člena ZPP, kot predlaga pritožba.

7. Res je, da ima ZDSS-1, ki ureja pristojnost, organizacijo in sestavo specializiranih delovnih in socialnega sodišča ter posebna pravila postopka, vgrajeno načelo pospešitve postopka, saj v 20. členu določa, da je v delovnih in socialnih sporih potrebno postopati hitro. Uzakonjeno je tudi odločanje brez glavne obravnave (24. člen) če med strankama dejansko stanje ni sporno in se glavni obravnavi odpovesta ter izključeno mirovanje postopka (27. člen).

Vendar s predhodno citiranimi specialnimi določbami ZDSS-1 ni izključena uporaba določb ZPP. Po 19. členu ZDSS-1 se namreč v socialnih sporih uporabljajo določbe ZPP, če z ZDSS-1 ni določeno drugače. To velja tudi glede vprašanja pravdne sposobnosti stranke v socialnem sporu, ki lahko sama opravlja pravdna dejanja le, če ima popolno poslovno sposobnost. V skladu z 80. členom ZPP mora zato tudi socialno sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku 86. člena oz. tretjem odstavku 87. člena zakona. Ob dejstvu, da je v tožnikovem primeru v teku postopek za delni odvzem poslovne sposobnosti, je z izpodbijanim sklepom postopek zakonito prekinjen.

8. Prvostopenjskega sklepa ni mogoče uspešno izpodbijati zaradi dolgotrajnosti postopka o delnem odvzemu poslovne sposobnosti po Zakonu o nepravdnem postopku7 (ZNP-1). Nenazadnje tudi ZNP-1 vsebuje načelo hitrosti postopka, saj v 6. členu določa, da si morajo sodišča, udeleženci in druge osebe, ki sodelujejo v nepravdnem postopku ves čas prizadevati, da se pravice in pravni interesi udeležencev čim prej ugotovijo in zavarujejo. Za pritožbeno rešitev zato pravno niso relevantne navedbe, da je bil predlog za delni odvzem poslovne sposobnosti nekonkretiziran, niti izpostavljanje morebitnih zlorab, do katerih naj bi prihajalo z vlaganjem predlogov za odvzem poslovne sposobnosti.

9. Dejstvo, da je nepravdni postopek o delnem odvzemu tožnikove poslovne sposobnosti v teku že od leta 2014, bi sicer lahko kazalo na kršitev 23. člena Ustave, ki med drugim zagotavlja, da sodišče odloča brez nepotrebnega odlašanja in 6. člena EKČP o pravici do poštenega sojenja. Vendar to ne more vplivati na predmetni sodno socialni spor, v katerem je tožba vložena šele 8. 8. 2019. Za pritožbeno rešitev zadeve končno niso relevantne niti tožnikove navedbe, da opravlja poslovno dejavnost odkupa terjatev, zaradi česar naj bi izpodbijana odločitev, sprejeta na podlagi 206. člena ZPP posegla v Ustavno pravico do svobode dela (49. člen), v pravico do gospodarske pobude (74. člen), pravico do enakosti (22. člen) in varstvo človekove osebnosti ter dostojanstva (21. člen). Navedene aktivnosti tožnika se ne nanašajo na subvencijo najemnine iz socialnega spora o glavni stvari, v katerem se glede na 63. člen v zvezi z 58. členom ZDSS-1 presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih aktov. Tudi sicer se socialne pravice načeloma uveljavljajo v predsodnih upravnih postopkih. V kolikor bi tožnik med tem izpolnil pogoje za subvencijo najemnine ni nobene ovire, da ne glede na prekinjen postopek v predmetni zadevi, pred pristojnim organom vloži novo zahtevo za njeno uveljavitev.

10. Zaradi obrazloženega in ker niti preostala pritožbena izvajanja ne pogojujejo drugačne odločitve od izpodbijane, je potrebno pritožbo zavrniti in na temelju 365. člena ZPP potrditi sklep sodišča prve stopnje. Ob neuspeli pritožbi je potrebno hkrati skleniti, da stroški pritožbe glede na odločbo št. Bpp 603/2019 z dne 3. 12. 2019, bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami. 4 Ur. l. RS (13.6.1994) MP, št 7-41/1994 (RS/ 33/1994) 5 Odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 18. 11. 2019. 6 Tako npr. v zadevah Psp 300/2019, Psp 302/2019 in Psp 4/2020. 7 Ur. l. RS, št. 16/2019.