Jedro

Izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, saj ni navedena pravna podlaga, ki ureja postopek revizije in postopek v zvezi z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti, ter ni razvidna razlika med enim in drugim izrednim pravnim sredstvom v smislu njunega uveljavljanja zoper sklep, s katerim je sodišče pozvalo stečajno upraviteljico na odobritev tožbe, in razlogi, ki so toženo stranko privedli do zaključka, da ni pravnih sredstev v obravnavani zadevi.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Kranju Bpp 35/2024 z dne 9. 1. 2024 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

_Povzetek izpodbijane odločbe_

1. Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Kranju (v nadaljevanju tožena stranka) zavrnilo tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vložene 8. 1. 2024. 2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica 8. 1. 2024 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev predloga za dopustitev revizije, zahteve za varstvo zakonitosti in ustavne pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani II R 209/2023 z dne 21. 12. 2023. Tožena stranka v izpodbijani odločbi ugotavlja, da je tožnica dolžnica v postopku osebnega stečaja, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju v zadevi St ... Pojasnjuje, da z začetkom postopka osebnega stečaja pridobi stečajni upravitelj pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika v zvezi s premoženjem, ki vpliva na obseg stečajne mase, da je stečajni upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika (1. in 3. točka drugega odstavka 97. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP)), in edini, ki sme odvetniku podeliti pooblastilo za vložitev pravnih sredstev (prvi odstavek 78. člena v zvezi s prvim odstavkom 79. člena in 95. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)). Zato je tožena stranka pridobila mnenje stečajne upraviteljice, ki tožnici ni dala soglasja za vložitev izrednih pravnih sredstev zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi II R 209/2023 z dne 21. 12. 2023, saj upniki po pozivu upraviteljice niso pripravljeni založiti sredstev za plačilo pravdnega postopka, ki bi nastali tekom postopka, stečajna masa pa se ne bo oblikovala. Na podlagi navedenega mnenja stečajne upraviteljice tožena stranka ugotavlja, da tožnica ne izpolnjuje vsebinskega kriterija za dodelitev BPP, saj stečajna upraviteljica ni podelila pooblastila odvetnici za vložitev izrednih pravnih sredstev.

3. V nadaljevanju tožena stranka še ugotavlja, da tožnica ne izpolnjuje vsebinskega kriterija za dodelitev BPP, ker želi vložiti izredna pravna sredstva zoper sklep prvostopenjskega sodišča, ki je procesne narave (poziv stečajni upraviteljici), zoper katerega ni pravnega sredstva. Tožnica pa še ni izkoristila vseh procesnih možnosti, ki so ji na voljo in v katerih bi lahko navajala pomisleke o pravnih stališčih sodišča. Zato še niso izpolnjeni pogoji za vložitev ustavne pritožbe, ki se lahko v skladu s prvim odstavkom 51. člena Zakona o ustavnem sodišču vloži šele, ko so izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva.

4. V zaključnem delu tožena stranka ugotavlja, da v zadevi, za katero je prosila tožnica, naj se ji dodeli BPP, niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP iz prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj je tožničina prošnja v želeni obliki očitno nerazumna, zato jo je bilo treba zavrniti kot neutemeljeno.

_Povzetek navedb strank_

5. Tožnica v tožbi predlaga, da sodišče odpravi nedopustno in nepotrebno odločbo, ki je predmet upravnega spora in prekine nedopustno prakso tožene stranke. Sodišču predlaga, da v celoti upošteva njene tožbene razloge. Toženi stranki očita, da je odgovorna za tožničino nedopustno situacijo, saj jo je s svojim izrekom prisilila v prepoved veriženja prošenj za dodelitev BPP, čeprav je vložila vlogo in ne prošnjo. Po tožničinem mnenju je tožena stranka nedopustno odločila o njeni vlogi za dodelitev BPP v zvezi z vložitvijo predloga za dopustitev revizije, zahteve za varstvo zakonitosti in ustavne pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opravilna številka II R 209/2023 z dne 21. 12. 2023 in je odgovorna za nedopustno tožničino situacijo, saj jo je potisnila v osebni stečaj in zlorabila 245. in 386. člen ZFPPIPP, ki sta v očitnem nasprotju z ustavo in Evropsko konvencijo za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP). Tožena stranka upošteva le tiste člene ZBPP, ki ji ustrezajo, ne pa tudi 31. člena ZBPP, ki varuje tožničine pravice. V stečajnem postopku sta bila imenovana stečajna upravitelja, vendar nobeden ne želi prevzeti tožničinih zadev, kar je v nasprotju z Ustavo in EKČP. Z izpodbijano odločbo je bila tožnici omejena pravica do učinkovitega pravnega sredstva in do pritožbe iz 25. člena Ustave, kar izhaja iz načela zakonitosti iz 2. člena Ustave in načela enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Meni, da ji je nedopustno omejena pravica do zdravstvene in socialne varnosti ter zasebne lastnine.

6. V nadaljevanju tožnica trdi, da je kot šibkejši člen v podrejenem položaju, saj zoper odločbe in sklepe ni pritožbe, kar je v nasprotju z Ustavo in EKČP. Tožena stranka je nedopustno odstopila v reševanje Upravnemu sodišču, ki je vlogo zavrnilo zaradi veriženja prošenj za dodelitev BPP, čeprav je vložila vlogo. Po tožničinem mnenju je tožena stranka v 9. točki obrazložitve izpodbijane odločbe zavajajoče navedla, da se z začetkom postopka osebnega stečaja omeji poslovna sposobnost, in naklepno zavajajoče zlorablja neusklajenost ZFPPIPP z Ustavo in EKČP, saj je tožena stranka tožnico potisnila v osebni stečaj z oklicem, čeprav se je zavedala, da ni stečajne mase in je tožnici kot fizični osebi z izpodbijanim aktom zavrnila vlogo za dodelitev BPP, čeprav se zoper odločbo tožene stranke ni imela pravice pritožiti. Kot fizična oseba je uspela v upravnem sporu, vendar tožena stranka ne upošteva izrekov Upravnega sodišča in še naprej zavrača tožničine vloge. Meni, da je upravni spor utemeljen, saj so podane kršitve določb postopka v postopku dodelitve BPP, vsebinske napake izpodbijane odločbe, zmotno je uporabljeno materialno pravo, dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno ter so omejene njene temeljne svoboščine in pravice.

7. Tožnica v odgovoru na poziv sodišča, naj poda mnenje o tem, ali dejstvo, da je v postopku osebnega stečaja, vpliva na njeno poslovno sposobnost v tem upravnem sporu, navaja, da ima pravico do pritožbe in učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave in načela enakega varstva iz 22. člena Ustave, ki ji jo nedopustno omejuje tožena stranka. Trdi, da je v neenakem položaju v primerjavi z vlagatelji, ki lahko vlogo za dodelitev BPP vložijo preko eUprave. Meni, da je nedopustno, da tožena stranka njenega dejanskega stanja v obravnavani zadevi ne ugotavlja, zato je odgovorna za tožničino nerazumno in nedopustno življenjsko situacijo v smislu njenega podrejenega položaja. Toženi stranki očita, da so bili vsi upravni akti izdani v nasprotju z 31. členom ZBPP, na kar je opozoril tudi varuh človekovih pravic, in v nasprotju z Ustavo in EKČP. Meni, da je ZFPPIPP v nasprotju z Ustavo in EKČP, vendar je tožena stranka kljub temu tožničino pravno osebo A. izbrisala iz spletnega seznama, ki jo upravlja AJPES. Trdi, da stečajna upravitelja omejujeta tožničine temelje pravice, saj ne prevzemata zadev, ki so bile vložene pred začetkom postopka stečaja. Tožena stranka pa je tožnico naredila za opravilno nesposobno.

8. Tožena stranka je poslala spis, ki se nanaša na zadevo, vendar na tožbo ni odgovorila.

_Presoja sodišča_

9. Tožba je utemeljena.

10. V okviru presoje zakonitosti izpodbijanega akta sodišče najprej ugotavlja, da iz 11. točke obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da tožnica nima na voljo pravnih sredstev zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z opravilno številko R 209/2023 z dne 21. 12. 2023, za katerega sicer želi tožnica pridobiti BPP. Hkrati je tožena stranka ugotovila, da tožnica v zvezi z vložitvijo ustavne pritožbe zoper sklep z dne 21. 12. 2023 ni izčrpala vseh rednih in izrednih pravnih sredstev. Takšna obrazložitev tožene stranke je po presoji sodišča notranje neskladna in nerazumljiva. Zato se izpodbijane odločbe v tem delu ne da preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

11. Obrazložitev izpodbijane odločbe glede (ne)obstoja pravnih sredstev zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 21. 12. 2023 prav tako nima vseh nujnih sestavin obrazložitve iz prvega odstavka 214. člena ZUP. Obrazložitev upravne odločbe mora med drugim obsegati navedbo o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Stranka v postopku ima namreč pravico poznati razloge, zaradi katerih je pristojni organ izdal negativno odločbo. Če je obrazložitev upravne odločbe takšna, da te vsebine nima, stranki ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo. Za konkretni primer to pomeni, da bi tožena stranka morala navesti določbe predpisov, na podlagi katerih je ugotovila, da tožnica nima pravnega sredstva zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 21. 12. 2023. V obravnavani zadevi je namreč v celoti izostala navedba pravne podlage, ki ureja postopek revizije in postopek v zvezi z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti. Prav tako ni razvidna razlika med enim in drugim izrednim pravnim sredstvom v smislu njunega uveljavljanja zoper navedeni sklep z dne 21. 12. 2023 in razlogi, ki so toženo stranko privedli do zaključka, da ni pravnih sredstev v obravnavani zadevi. Če tožeča stranka morebiti nima možnosti vložiti izrednega pravnega sredstva, to ne pomeni, da nima možnosti vložiti ustavne pritožbe.

12. Nadalje, kar zadeva obvezne sestavine obrazložitve izpodbijanega akta, sodišče tudi ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je tožnica v postopku osebnega stečaja, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju z opravilno številko St ... V skladu s 1. točko prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP se z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih razpolaganje je z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. V zvezi s tem je Vrhovno sodišče RS v zadevi I Up 240/2021 z dne 10. 3. 2021 sprejelo stališče, da je odločitev sodišča o tem, ali se lahko tožnik, ki je v osebnem stečaju, zastopa sam, odvisna od tega, ali spada v stečajno maso premoženje, ki je predmet spora v postopku, za katerega prosi za dodelitev BPP (224. in 225. člen ZFPPIPP). V konkretni zadevi je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom opr. št. II R 209/2023 z dne 21. 12. 2023 stečajno upraviteljico pozvalo k odobritvi vložene pritožbe z dne 30. 11. 2023, pri čemer pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, na kakšni dejanski podlagi oziroma zakaj tožena stranka meni, da je tožnica zaprosila za brezplačno pravno pomoč v takšnem sporu, ki se nanaša na premoženje, ki spada v stečajno maso.

13. Glede tega pravno relevantnega dejanskega stanja bi tožeča stranka morala tudi imeti pravico, da se izreče oziroma da se brani pred izdajo izpodbijanega akta v skladu z določbo prvega odstavka 9. člena in 1. odstavka 138. člena ZUP. V skladu s tretjim odstavkom 9. člena ZUP organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. V obravnavani zadevi je tožena stranka pridobila mnenje stečajne upraviteljice glede soglasja za vložitev izrednih pravnih sredstev, s čimer je ugotavljala dejstvo, na katerem je temeljila svojo obrazložitev, pri čemer pa tožnice s tem dejstvom in s tem povezanimi ugotovitvami ni seznanila in ji ni dala možnosti, da se izjavi. Po določbi 5. točke tretjega odstavka 146. člen ZUP mora uradna oseba stranki omogočiti, da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izreče. 14. Ob takem stanju stvari izpodbijana odločba nima določb predpisov in razlogov o odločilnem dejstvu. Zato ni možen preizkus njene zakonitosti in je podana absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, zaradi česar je bilo treba tožbi ugoditi (tretji odstavek 27. člena ZUS-1).

15. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS‑1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in vrnilo zadevo toženi stranki v ponoven postopek. Pri tem je tožena stranka v skladu s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezana na pravna stališča sodišča, ki se tičejo postopka.

16. Odločitev je sprejeta brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi.