22. 9. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 4. septembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1005/2005 z dne 29. 7. 2005 v zvezi s sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. II Pd 480/2005 z dne 7. 6. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Delovno sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo pritožnice za razveljavitev pisnega opozorila delodajalca o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve delovnih obveznosti in za ugotovitev, da je to brez pravnega učinka. Po presoji delovnega sodišča prve stopnje o takem tožbenem zahtevku pritožnice ni mogoče odločiti, ker Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 – v nadaljevanju ZDR) za to vrsto spornega razmerja ne predvideva sodnega varstva. Višje delovno in socialno sodišče je zavrnilo njeno pritožbo zoper takšno odločitev. Pritrdilo je stališču nižjega sodišča in poudarilo, da v obravnavnem primeru ne gre za kršitev pravic iz 23. člena Ustave, ker bo pritožnica v okviru spora zaradi nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku lahko zahtevala tudi presojo zakonitosti oziroma utemeljenosti opozorila.

2.Pritožnica se z izpodbijano odločitvijo ne strinja. Navaja, da sta sodišči njeno tožbo zavrgli in jo prikrajšali za meritorno odločitev. Meni, da je stališče sodišč, da delavec po 204. členu ZDR nima pravnega varstva zoper izpodbijano opozorilo, nepravilno in neskladno s 23. členom Ustave, ki zagotavlja pravico do odločitve o sporu. Omejevanje te pravice s strani sodišč naj ne bi bilo v skladu z načelom sorazmernosti. Meni, da bi bilo mogoče sporno razlago sodišč sprejeti le v primeru, če bi ZDR izrecno izključeval uporabo tega instituta za primere izreka opozorila po 83. členu ZDR, česar po njenem mnenju ZDR ne izključuje. Ustavnemu sodišču predlaga, naj razveljavi izpodbijani odločbi.

B.

3.Pritožnica zatrjuje, da je stališče sodišč, po katerem sporno obvestilo ne more biti predmet (samostojnega) sodnega varstva, v neskladju s pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. V zvezi z navedenim očitkom pritožnice, da bi ji zoper sporno obvestilo moralo biti zagotovljeno sodno varstvo, velja ugotoviti, da po stališču sodišč sodno preverjanje (ne)utemeljenosti spornega obvestila ni izključeno, temveč le odloženo. Zagotovljeno naj bi bilo v okviru presoje zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, ki bi sledila izdaji takšnega obvestila. O kršitvi pravice do sodnega varstva bi bilo zato mogoče govoriti le v primeru, če takšno sodno varstvo ne bi bilo učinkovito. Okoliščin, ki bi lahko vzbujale dvom v učinkovitost takšnega sodnega varstva, pa pritožnica ni izkazala. Glede na to so očitki pritožnice o kršitvi pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave neutemeljeni.

4.Očitek pritožnice o napačni razlagi 204. člena ZDR pomeni ugovor zmotne uporabe prava. Takšne navedbe same po sebi ne morejo biti predmet preizkusa v postopku z ustavno pritožbo. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) je predmet postopka z ustavno pritožbo le preizkus izpodbijanih odločitev z vidika morebitnih kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Omenjeni očitek pritožnice lahko Ustavno sodišče preizkusi le z vidika, ali gre morda za očitno napačno stališče, ki bi bilo kot takšno v neskladju s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Vendar pa stališču Višjega delovnega in socialnega sodišča, da ne gre za kršitev 23. člena Ustave, ker bo pritožnica v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku lahko zahtevala presojo utemeljenosti oziroma zakonitosti opozorila, glede na že navedeno v prejšnji točki obrazložitve tega sklepa tega ni mogoče očitati.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan