Jedro

Sodišče prve stopnje je na zadnji glavni obravnavi zavrnilo več dokaznih predlogov, v pisni obrazložitvi pa ni navedlo razlogov, zaradi katerih je te predloge zavrnilo. Ker razlogi o zavrnitvi dokaznega predloga po samem zakonu predstavljajo obveznost vsake obrazložitve sodbe, je zato ugotvovljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka, pa tudi sicer je bilo dejansko stanje glede na to, da navedeni dokazi niso bili izvedeni, ugotovljeno nepopolno.

Izrek

Ob ugoditvi pritožbam zagovornikov obdolženih D.Š., B.D. in M. Ž. ter D. banke d.d. ..., in po uradni dolžnosti glede obdolženega F. D., se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v ... je z izpodbijano sodbo spoznalo obdolžena F.D. in D.Š. za kriva, da sta storila kaznivo dejanje oškodovanja upnikov po čl. 140/1 KZ RS. Obdolženi B.D. in M.Ž. pa je spoznalo za krivi napeljevanja k kaznivemu dejanju oškodovanja upnikov po čl. 140/1 KZ RS v zvezi s čl. 23 KZJ. Vsem štirim je bila izrečena pogojna obsodba, v kateri sta bili obema obdolžencema določeni vsakemu kazen po štiri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let, obema obdolženkama pa je bila določena kazen po tri mesece zapora, prav tako s preizkusno dobo dveh let. Po čl. 87 KZJ je bila odvzeta premoženjska korist D. banki v znesku 6,976.850,00 SIT. Odločeno je bilo še o stroških kazenskega postopka.

Proti tej sodbi se je pritožil zagovornik obdolženega D. Š. zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Predlagal je ugoditev pritožbi in ravzeljavitev izpodbijane sodbe.

Zagovornik obdolžene B.D. se je pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je predvsem spremembo sodbe tako, da naj se obdolženko oprosti obtožbe, podrejeno pa je predlagal razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, po možnosti pred drugim sodnikom.

Zagovornica obdolžene M.Ž. pa se je pritožila zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tudi ona je predlagala ugoditev pritožbi in predvsem oprostitev obdolženke, podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe.

Višji državni tožilec je predlagal ugoditev pritožbam zagovornikov in D. banke ter razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodbo pa naj pritožbeno sodišče razveljavi tudi glede obdolženega F.D. po uradni dolžnosti.

Pritožbe so utemeljene.

Sodišče prve stopnje je na zadnji glavni obravnavi zavrnilo več dokaznih predlogov, navedenih na list. št. 157 in 162, ki so se nanašali na razjasnitev odločilnih dejstev, kot so status S. konfekcije .... v času storitve kaznivega dejanja, oškodovanje upnikov in kazenska odgovornost obdolženega F.D.. V pisni obrazložitvi sodbe pa prvostopenjsko sodišče ni obrazložilo svoje odločitve v zvezi z zavrnitvijo dokaznih predlogov. Zaradi tega vsi pritožniki utemljeno uveljavljajo kršitev 7. odst. 364. čl. ZKP v zvezi z 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP, saj mora sodišče obrazložiti iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom strank. Ker sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj ni ugodilo dokaznim predlogom, da naj sodišče pribavi pri ustanovitelju S. konfekciji v ... prečiščeni tekst akta o ustanovitvi družbe, da naj odredi sodnega izvedenca finančne stroke v zvezi z načinom in višino oškodovanih upnikov in da naj odredi sodnega izvedenca medicinske stroke v zvezi s kazensko odgovornostjo F.D., v tem primeru je kar samo brez ustreznega strokovnega znanja zavzelo stališče, je opustitev obrazložitve v tem pogledu pomenila bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP, saj niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih.

Zato je sodišče druge stopnje vsem pritožnikom, ki uveljavljajo ta pritožbeni razlog, ugodilo in je izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker pa je pritožbeno sodišče po čl. 387 ZKP ob reševanju navedenih pritožb ugotovilo, da so razlogi, zaradi katerih je bilo odločeno v korist obdolžencev, v korist tudi obdolženega F.D., ki se ni pritožil, je zato po uradni dolžnosti ravnalo, kot da bi se pritožil tudi ta. Zato je izpodbijano sodbo razveljavilo tudi v zvezi s tem obdolžencem.

Sodišče prve stopnje se bo moralo v ponovljenem kazenskem postopku odločtiti, katere predlagane dokaze bo izvedlo. Ko pa bo obrazlagalo sodbo, ne bo smelo ponoviti napake, kakršna je bila storjena v izpodbijani sodbi. Po opravljeni dokazni oceni bo moralo ugotoviti, ali je S. konfekcija ... sploh bila družbeno pravna oseba, na kar opozarjajo pritožniki glede na spremenjen lastniški status pri ustanovitelju ne glede na to, da nastale spremembe po privatizacji niso bile vnešene v sodni register. Utemeljene so tudi pritožbene navedbe, ki opozarjajo na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker ni bil odrejen sodni izvedenec finančne stroke, ki bi po pregledu celotne dokumentacije ugotovil, ali je sploh prišlo do prikrajšanja upnikov zaradi dejanj obdolžencev, ugotovil pa naj bi tudi višino oškodovanja upnikov, če je res bilo, pa tudi višino pridobljene premoženjske koristi. Zato bo prvostopnejsko sodišče moralo to vprašanje razčistiti torej s pomočjo sodnega izvedenca, ne pa laično, kot upravičeno opozarjajo vsi zagovorniki in tudi D. banka. Ponovno bo moralo tudi oceniti kazensko odgovornost tako obeh obdolžencev kot obeh obdolženk kot napeljevalk.

Po ponovljenem kazenskem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje torej ponovno odločiti, ali ima obravnavano kaznivo dejanje vse znake kaznivega dejanja po obtožnem predlogu in ali so bili obdolženci storilci očitanih kaznivih dejanj.