Jedro

Sodišče je za predmetni sklep opravilo presojo, ki jo v podobnih primerih opravi Vrhovno sodišče RS, in odločilo, da tožeča stranka z ugovori, ki jih navaja v tožbi in ki se nanašajo na postopek v zvezi s pridobitvijo uporabnega dovoljenja in v tej zvezi zatrjevanimi kršitvami ustavnih pravic ter ugovori, ki se nanašajo na način pridobitve podatka o uporabi stanovanjske hiše, ne more uspešno izkazati svojega pravnega interesa, prav tako pa v konkretnem sporu ne more uspešno izkazati posega v svoj pravni položaj. Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe zato ni bilo odločeno o nobeni pravici oziroma pravni koristi tožnice, o tem je bilo namreč že odločeno z odločbo, ki se s spornim sklepom izvršuje.

Izrek

1.Tožba se zavrže. 2.Zahteva A.A. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Celje, je s sklepom številka 06122-699/2007 z dne 18. 2. 2010, v 1. točki izreka ugotovilo, da je odločba, številka 06122-699/2007-1206 z dne 21. 1. 2008, ki se nanaša na uporabo objekta- enodružinske stanovanjske hiše, postala izvršljiva z vročitvijo odločbe, 30. 1. 2008 in se dovoljuje njena izvršba. V 2. točki izreka je prvostopni upravni organ odločil, da če bo inšpekcijska zavezanka A.A. še naprej uporabljala objekt v nasprotju z naloženo obveznostjo, bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v znesku 3.000 EUR in v 3. točki izreka odločil, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži prisile z denarno kaznijo. Drugostopni upravni organ, Ministrstvo za okolje in prostor, je z odločbo številka 0612-71/2008/10 z dne 21. 5. 2010, 1. točko izreka prvostopnega sklepa odpravilo in nadomestilo z novo točko, v kateri je določilo pravilen datum izvršljivosti odločbe, številka 06122-699/2007-1206 z dne 21. 1. 2008, ki glasi 31. 1. 2008, v ostalem pa je pustilo odločitev prvostopnega upravnega organa v veljavi.

Odločitev v izpodbijanem sklepu je prvostopni upravni organ utemeljil z ugotovitvijo, da je bila z vročitvijo odločbe št. 06122-699/2007-1206 z dne 21. 1. 2008 tožnici prepovedana uporaba enodružinske stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 1338/3 k.o. ... Zoper omenjeno odločbo je bila vložena pritožba, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo, št. 0612-71/2008-2-KB z dne 9. 5. 2008 zavrnilo. Na podlagi kontrolnega inšpekcijskega pregleda z dne 9. 12. 2008 in 15. 2. 2010 je bilo zapisniško ugotovljeno, da inšpekcijska zavezanka ni ravnala v skladu z odločbo številka 06122-699/2007-1206 z dne 21. 1. 2008 in obravnavani objekt uporablja kot stanovanjsko hišo. Prav tako je bilo pri preverjanju podatkov na UE Žalec ugotovljeno, da inšpekcijski zavezanki ni bilo izdano uporabno dovoljenje za objekt. Na podlagi navedenega je prvostopni upravni organ ugotovil, da se na podlagi določb 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 119/05, 105/06, 126/07, 65/08 in 8/10, v nadaljevanju: ZUP), s tem sklepom ugotavlja izvršljivost navedene odločbe in določa način izvršbe. Ker opustitev uporabe objekta lahko izvrši samo zavezanec sam, se izvršba opravlja po določbah 298. in 299. člena ZUP.

Tožnica odločitvi upravnega organa oporeka in navaja, da je objekt zgradila na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, številka 351-407/2006-5 z dne 16. 1. 2007, ki ga je izdala Republika Slovenije, Upravna enota Žalec, pod pogoji iz gradbenega dovoljenja in v skladu z njim. V hišo se je vselila 23. 6. 2007. Po dokončnosti in pravnomočnosti gradbenega dovoljenja in po tem, ko je bila hiša že zgrajena in vseljena, je 30. 8. 2007 Ministrstvo za okolje in prostor izdalo odločbo 35108-47/2007-20-MP, s katero je citirano gradbeno dovoljenje po nadzorstveni pravici razveljavilo. Inšpektorat za okolje in prostor, OE Celje, je na podlagi razveljavitve gradbenega dovoljenja uvedel postopek gradbenega inšpekcije, ter izdal odločbo o ustavitvi gradnje in rušenju stanovanjskega objekta, 21. 1. 2008 pa je izdal tudi odločbo 06122-699/2007-1206, s katero je tožnici prepovedal uporabo objekta. Ministrstvo za okolje in prostor je 14. 1. 2010 izdalo odločbo številka 0612-71/208/6, s katero je odpravilo odločbo inšpektorata z dne 8. 9. 2009 o ustavitvi gradnje oziroma rušenju stanovanjske hiše in je bil postopek na podlagi te ugotovitve ustavljen, nadaljuje pa se postopek v zvezi z uporabo objekta, tudi z izdajo v tem upravnem sporu izpodbijanega sklepa o dovolitvi izvršbe.

Tožnica uvodoma graja ugotovitev inšpektorata in tožene stranke, da je bilo nedvomno ugotovljeno, da je hiša v uporabi. Te ugotovitve ni mogoče preizkusiti, poleg tega pa ugotovitev da se objekt uporablja brez dovoljenja, temelji na protipravnih oziroma neustavnih ravnanjih in delovanju inšpekcijskega organa, zaradi česar je treba tožbi ugoditi že iz tega razloga. Iz previdnosti pa tožnica navaja, da je treba upoštevati tudi razloge zaradi katerih tožnica še ne razpolaga z uporabnim dovoljenjem, ti razlogi pa so izključno na strani tožene stranke oziroma upravne enote in ne v ravnanju tožnice same. Navaja tudi, da je v točki 1 izreka izpodbijanih odločb označen tudi povsem napačen datum izvršljivosti, zaradi česar sta izpodbijani odločbi nepravilni. Upravna odločba zoper katero je bila vložena pritožba namreč postane pravnomočna in izvršljiva z vročitvijo drugostopenjske odločbe zavezancu, v konkretnem primeru 9. 5. 2008. Sodišču predlaga, da sklep prvostopnega upravnega organa in odločbo tožene stranke odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev priglašenih stroškov.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem navaja, da vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov razvidnih iz njene obrazložitve. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

K 1. točki izreka: Po prvem odstavku 36. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) je sodišče dolžno opraviti predhodni preizkus tožbe in ugotoviti, ali so izpolnjene procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavanje, med drugim tudi, ali je akt, ki se izpodbija v upravnem sporu, lahko predmet upravnega spora. Po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 je sodno varstvo v upravnem sporu strankam zagotovljeno le zoper tiste dokončne upravne akte, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Navedeno pomeni, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki tudi po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko odločitev o materialno pravni določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.Po presoji sodišča z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe, ki ga je Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Celje izdal po uradni dolžnosti in v okviru pooblastil iz 290. člena, v zvezi z 297. členom ZUP, ni bilo odločeno o nobeni pravici oziroma pravni koristi tožnice. O tem je bilo namreč odločeno že z odločbo, ki se s spornim sklepom o dovolitvi izvršbe izvršuje (izvršilnim naslovom), torej z odločbo številka 06122-699/2007-1206 z dne 21. 1. 2008. V upravnem sporu pa se po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 lahko procesne odločitve oziroma sklepi, ki vsebujejo tako odločitev, izpodbijajo le, če je postopek o odločanju o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe sklep o dovolitvi izvršbe ne sodi.Odločitev, da zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni dovoljen upravni spor, je v podobnih zadevah večkrat potrdilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, na primer v sklepih opr. št. I Up 253/2009 z dne 9. 7. 2009, I Up 163/2009 z dne 1. 10. 2009 in I Up 213/2009 z dne 1. 10. 2009, pri čemer je poudarilo, da tožnik v pritožbi ne zatrjuje, da bi sporni objekt prenehal uporabljati, niti ne zatrjuje nobenega drugega posega v svoje pravice, obveznosti in pravne koristi. Iz navedenega stališča, ki ga Vrhovno sodišče RS nakazuje v obrazložitvi, bi bilo mogoče sklepati, da je treba tudi v primeru izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe (ki sicer ne more biti predmet upravnega spora) tehtati, ali je morda z njim poseženo v tožnikove pravice, obveznosti ali pravne koristi. Zato je sodišče za predmetni sklep opravilo to presojo in ugotovilo, da tožeča stranka z ugovori, ki jih navaja v tožbi in ki se nanašajo na postopek v zvezi s pridobitvijo uporabnega dovoljenja in v tej zvezi zatrjevanimi kršitvami ustavnih pravic in ugovori, ki se nanašajo na način pridobitve podatka o uporabi stanovanjske hiše, ne more uspešno izkazati svojega pravnega interesa, prav tako pa v konkretnem sporu ne more uspešno izkazati posega v svoj pravni položaj.

Ker tožeča stranka s tožbo uveljavlja ugovore, ki se nanašajo na izvršilni naslov in ki na tek izvršilnega postopka ne morejo vplivati, po presoji sodišča pa je bila izvršljivost odločbe številka 06122-699/2007-1206 z dne 21. 1. 2008 v pritožbenem postopku ugotovljena pravilno, tožnica ni izkazala, da bi bilo s sklepom o dovolitvi izvršbe kakorkoli poseženo v njene pravice, obveznosti ali pravne koristi.

Sodišče je tako v predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zato je tožbo zavrglo v skladu z določbo 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. K 2. točki izreka: Tožnica je ob vložitvi tožbe zahtevala povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, zato je moralo sodišče zahtevek za povrnitev stroškov postopka zavrniti.