Up-206/99

15. 11. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 15. novembra 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 147/95 z dne 13. 5. 1999 v zvezi z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 194-266/93-18 z dne 9. 1. 1995 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik v vlogi, ki jo je bilo šteti za ustavno pritožbo, izraža nezadovoljstvo z izpodbijano sodbo, s katero je bilo odločeno o njegovem (ne)izpolnjevanju pogojev v zvezi s priznanjem statusa civilnega invalida vojne po Zakonu o civilnih invalidih vojne (Uradni list SRS, št. 8/78 in nasl. - v nadaljevanju: ZCIV). Po stališču sodbe tožnikove okvare organizma, nastale pri delih v taborišču, niso podlaga za priznanje statusa civilnega invalida vojne. Pritožnik meni, da je sodišče odločalo birokratsko. Prosi za obnovo postopka in potrditev odločbe prvostopnega upravnega organa, po kateri bi mu tak status šel.

2.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št.15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

3.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je glede na navedeni 50. člen ZUstS le, da ugotovi, ali ni bila z izpodbijano sodbo pritožniku kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina. Zgolj dejstvo, da pritožnik v sodnem postopku ni uspel, še ne pomeni kršitve katerekoli človekove pravice ali temeljne svoboščine, ki jih zagotavlja Ustava. Za kršitev teh pravic bi šlo, če bi sodišče svojo odločitev oprlo na kakšno, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivo pravno stališče. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre.

Ustavno sodišče lahko presoja tudi, ali ni morda odločitev tako očitno napačna ali brez razumne pravne utemeljitve, da jo je mogoče označiti za arbitrarno oziroma samovoljno. Tega izpodbijani sodbi ni mogoče očitati. Sodišče je argumentirano utemeljilo odločitev, zakaj pritožniku po ZCIV ni mogoče priznati statusa civilnega invalida vojne.

4.Ustavno sodišče iz vseh navedenih razlogov ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata:Milojka Modrijan