Jedro

Dolžnost staršev je, da omogočajo svojim otrokom pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Kot je pravilno (in v skladu s pravili stroke) v mnenju navedla izvedenka klinične psihologije, je za razvoj fanta v tej starosti nujno potrebno, da se identificira tudi z očetom. Takšno indentifikacijo pa omogočajo le kvalitetni stiki očeta s sinom in pa seveda materino odobravanje teh stikov.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se v celoti potrdita oba sklepa sodišča prve stopnje.

Pritožnica sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

S sklepom z dne 11. septembra 2013 je sodišče prve stopnje delno spremenilo stike mld. G. P. z očetom tako, da je te stike določilo tudi med tednom, zavrnilo pa je predlog nasprotne udeleženke, da se stiki skrčijo, delno pa je zavrnilo tudi predlog predlagatelja. Tako je določilo stike med očetom in mladoletnim G. (rojenim 9. 12. 2005) vsak drugi vikend od petka pa do ponedeljka zjutraj, ko bo oče sina pravočasno pripeljal v šolo, vsak torek po končanih obveznostih v šoli do srede zjutraj, ko ga privede v šolo, v koledarsko določenih prazničnih dneh izmenično tako, da jih eno leto otrok preživi z enim in drugo leto z drugim od staršev, prav tako pa izmenično tudi v prvomajskih in krompirjevih počitnicah, zimske počitnice pa otrok preživlja pri obeh starših in sicer pri vsakem polovico, v poletnih počitnicah pa je v juliju in avgustu vsakih drugih deset dni pri očetu. Predlagatelju je naložilo, da v roku 15 dni povrne nasprotni udeleženki stroške izdelave izvedeniškega mnenja v višini 573,30 EUR. S sklepom z dne 16. septembra 2013 pa je stalni sodni izvedenki klinično psihološke stroke odmerilo nagrado za ustno podajanje izvida in mnenja.

Nasprotna udeleženka se je zoper oba sklepa pravočasno pritožila. V pritožbi zoper sklep o odmeri stroškov izvedenki navaja, da uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in meni, da izvedenka prvotnega dela ni opravila pravilno, zato tudi ni upravičena do povrnitve stroškov za ustno podajanje mnenja. V nadaljevanju se ukvarja z mnenjem izvedenke. Izvedenki očita, da se ni izjasnila o nasprotujočih se navedbah stranke kot tudi, da ni opravila tistega dela, ki ji je bilo naloženo s sklepom. Predlaga, da se tej pritožbi ugodi in da se sklep spremeni in zahteva povrnitev stroškov pritožbe.

V pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče na novo določilo stike sina z očetom, uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 338. člena ZPP. Sodišču očita, da se je pri zaključkih oprlo le na mnenje izvedenke klinične psihologije, čeprav je na to mnenje tako pisno kot ustno podala pripombe, do katerih pa se sodišče ni opredelilo. Sodišču tudi očita, da je prezrlo bistveno okoliščino za odločitev v tem postopku, ker ni ugotavljalo spremenjenih okoliščin, ki jih predlagatelj ni niti zatrjeval niti argumentirano obrazložil. Ker sodišče v tem delu ni odgovorilo na vse sporne okoliščine, sodišču tudi očita bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ji je onemogočen preizkus izpodbijane odločbe. V nadaljevanju pritožbe navaja, da so bili stiki nazadnje določeni, ko je G. še obiskoval vrtec, sedaj pa obiskuje osnovno šolo. Poudarja, da ima G. z prehodom v šolo več obveznosti tako s šolskimi kot obšolskimi aktivnostmi, zato med tednom določeni stiki niso v njegovo korist. Stiki med tednom so za otroka prepogosti in obremenjujoči, prepogosto menjavanje okolja pa otroka psihično obremenjuje in moti njegov dnevni ritem. Prav tako meni, da stiki otroka z očetom negativno vplivajo na otrokove obveznosti, saj v času stika z očetom otrok ne opravlja šolskih nalog in ne obiskuje obšolskih dejavnosti. Meni, da izvedenka ni odgovorila na vprašanje ali je dosedanja praksa pokazala, da je bil oče sposoben podpirati svojega otroka v šolskem in izvenšolskem razvoju. Ne strinja se tudi z mnenjem izvedenke in sodišču očita, da je sporen sam način vodenja in oprava izvedeniškega mnenja, saj je izvedenka postopek psihološke obravnave izpeljevala nepravilno, ker je obravnava potekala v smislu mediacije med pravdnima strankama. Ne nasprotuje stikom sina z očetom, vendar meni, da ti stiki ne bi smeli biti med tednom, saj otrok obiskuje obšolske aktivnosti. Stiki so določeni prepogosto in otroka obremenjujejo. O tem se izvedenka ni opredelila. Sodišče tudi ni sledilo temu, da bi moralo pri določanju stikov upoštevati predvsem otrokove koristi. Odločilo je v nasprotju z dokaznim postopkom, ki je zelo jasno pokazal, da stiki očeta z otrokom med tednom niso v korist otroka. Takšna pomanjkljiva dokazna ocena in posledično odločitev sodišča je v neugodno situacijo spravila samega otroka in njegovo mater. Sodišče je tudi pavšalno in ne dovolj dorečeno določilo izvajanje stikov med prazniki in počitnicami. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi ter da se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugodi njemu predlogu, predlagatelju pa naloži v plačilo stroške postopka, vključno s stroški pritožbenega postopka ali pa, da se sklep razveljavi in vrne zadeva sodišču v ponovno odločanja. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožbi nista utemeljeni.

Ad 1. O pritožbi zoper sklep o spremembi stikov.

Dolžnost staršev je, da omogočajo svojim otrokom pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo (102. člen ZZZDR). Kot je pravilno (in v skladu s pravili stroke) v mnenju navedla izvedenka klinične psihologije, je za razvoj fanta v tej starosti nujno potrebno, da se identificira tudi z očetom. Takšno identifikacijo pa omogočajo le kvalitetni stiki očeta s sinom in pa seveda materino odobravanje teh stikov. Otroku je v korist, da ima dobre in tesne vezi z obema staršema ter redne stike (1). Ob razpadu življenjske skupnosti je bil mladoletni G. zaupan v varstvo in vzgojo materi, kar pa ne pomeni, da je bila očetu odvzeta roditeljska pravica, pač pa jo starša še vedno izvršujeta v skladu s 113. členom ZZZDR, pomeni pa tudi, da je dolžnost matere, da otroka vzgaja tako, da mu omogoča stike in to kvalitetne tudi z očetom. Pritožnica v pritožbi pravilno navaja, da morajo biti stiki v korist otroka, vendar pa to ne more pomeniti (kot si napačno razlaga), da je korist vedno to, kar sama meni. Namen stikov je tudi in predvsem v tem, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti z očetom in občutek medsebojne pripadnosti (2). Glede na takšen pomen stikov pa ne držijo pritožbene navedbe o tem, da so stiki za otroka psihična obremenitev in da negativno vplivajo na njegove obveznosti, tudi na obšolske dejavnosti. Pri takšnih pritožbenih navedbah mati izhaja iz prepričanja, da je le ona tista, ki ima pravica kreirati otrokovo življenje, vendar pa pri tem pozablja, da ima roditeljsko pravico (sicer omejeno) tudi oče, ki le-to lahko kvalitetno izvršuje le s stiki, kot tudi, da obšolske dejavnosti niso nujne v takšnem obsegu, kot ga ima mladoletni G. Niso utemeljene pritožbene navedbe o tem, da predlagatelj ni zatrjeval spremenjenih razmer. Predlagatelj je v predlogu utemeljil zakaj meni, da je potrebno stike razširiti, s tem pa je tudi obrazložil spremenjene razmere. Sicer pa tudi pritožnica v pritožbi navaja, da je bil G. ob določitvi stikov v vrtcu (leta 2010) sedaj pa že obiskuje šolo, zato je potrebno stike na novo definirati. Tako tudi sama priznava spremenjene razmere.

Pritožnica očita sodišču prve stopnje da s tem, ko je določilo stike vsak teden, ni odločilo v korist otroka, vendar nima prav. Neutemeljeno tudi graja mnenje izvedenke klinične psihologinje in ji očita nestrokovnost, sodišču pa, da se ne bi smelo opreti na to mnenje. Sodišče prve stopnje je pravilno glede na pripombe nasprotne udeleženke izvedenko zaslišalo na naroku, s tem pa je dalo pritožnici možnost, da izvedenki postavlja vprašanja. Pritožnica kot laik ne more izvedenki očitati nestrokovnosti in s pravili stroke ocenjevati njeno mnenje. Potreba, da sodišče v pravdi angažira še novega izvedenca iste stroke mora biti utemeljena z razumnimi razlogi in zgolj nezadovoljstvo ali nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenca ni tak razumen razlog. Prilagajanje stikov naravi življenja pa je eden izmed materialnopravnih dejavnikov, ki ga je pri ureditvi pravice do stikov treba upoštevati (3).Tudi pritožbeni očitki o tem, da je sporen način vodenja in oprave izvedeniškega mnenja niso utemeljeni. Sodišče prve stopnje je v tem postopku ugotavljalo, kakšni stiki so koristni za otroka ter je s tem, ko je zaključilo, kakšni so to in le-to tudi obrazložilo, odgovorilo na predlagateljičin predlog o skrčitvi stikov. Ko je sodišče povedalo in določilo stike in svojo odločitev obrazložilo, pri tem pa utemeljeno povzelo mnenje izvedenke, je s tem argumenti tudi odgovorilo na predlog in navedbe nasprotne udeleženke. Zato ne držijo pritožbene navedbe o tem, da sodišče materi ni odgovorilo na njene trditve o tem, da je potrebno stike omejiti in o tem, da tako pogosti stiki niso v korist mladoletnega G. Sodišče prve stopnje je v sklepu obrazložilo svojo odločitev o tem, zakaj so koristni in potrebni stiki tudi redno med tednom. Pri tem se je pravilno oprlo na mnenje izvedenke, ki je zaslišana na glavni obravnavi obrazložila pomen obeh staršev, odnos G. do obeh, njegovo vključenost v okolje, v katerem živi oče, kot tudi povedala, da so stiki z očetom za G. pozitivni. Pritožbeno sodišče k obširnim argumentom sodišča prve stopnje v točkah 8 do 19 sodbe nima kaj za dodati, v tej obrazložitvi pa bo pritožnica tudi našla odgovor na svoje pritožbene navedbe.

Iz mnenja izvedenke, ki mu je sodišče prve stopnje sledilo, tudi izhaja, da je G. včasih preobremenjen z izvenšolskimi aktivnostmi in da si včasih želi tudi več prostega časa, kar je za otroka te starosti normalno (točka 16 sodbe). Tudi po mnenju pritožbenega sodišča so takšni zaključki sodišča prve stopnje pravilni. Sodišče je povedalo, da je za fanta prav, da živi tudi v okolju očeta, da spremlja očetovo delo in spozna tudi kmečko okolje. Res je, da to ne more iti na škodo učenja, vendar pa je takšen stik G. z očetovim načinom življenja pomembnejši kot pa morda številne obšolske aktivnosti. To dejstvo je izvedenka v ustni dopolnitvi mnenja prepričljivo izpostavila.

Ko pritožnica sodišču očita, da ni odločilo stikih v korist G. spregleda ugotovitve, ki jih je sodišče povzelo iz mnenja izvedenke o tem, da otroka najbolj moti odnos med staršema, zaradi katerega je velikokrat v stiski. G. ima oba starša rad, zato mu stiki z očetom med tednom ne morejo škoditi bolj, kot mu lahko škoduje konflikt med staršema. Zato tako določeni stiki niso prepogosti in je sodišče prve stopnje pri določitvi pravilno izhajalo iz vsebine roditeljske pravice, pomena in vsebine stikov za otrokov pravilen in celosten razvoj.

Niso utemeljene pritožbene navedbe, da sklep sodišča prve stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih in da sodišče prve stopnje ni ocenilo dokazov, s tem pa je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je povzelo izpovedbe strank in v postopku zaslišane priče, razumljivo pa je (in tudi pravilno), da je pri odločanju o koristi mladoletnega G. sledilo izvedenki. Iz izvedenih dokazov je sodišče napravilo dokazni zaključek in sklep obrazložilo. Zato ne držijo pritožbene navedbe o tem, da pritožnica sklepa ne more preizkusiti. Niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je pomanjkljivost sodišča tudi v pavšalnem in ne dovolj dorečenem in specificiranem načinu izvajanja stikov med prazniki in počitnicami. Res je, da je sodišče prve stopnje tekom postopka ugotovilo, da sta starša še vedno v konfliktu, vendar pa je po drugi strani le od staršev odvisno, da ta konflikt prerasteta in da ravnata v korist otroka, kar je tudi njuna dolžnost. Stiki so določeni dovolj natančno, da jih bosta starša ob primerni strpnosti in vsaj minimalni komunikaciji lahko izvrševala.

Sodišče prve stopnje je tako popolno in pravilno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, pravilno uporabilo določbe ZZZDR, ki urejajo stike, absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pritožbeno sodišče ni našlo, zato pritožba ni utemeljena in jo je bilo potrebno zavrniti (ZPP člen 353).

Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi stroške pritožbenega postopka (ZPP, člen 165 in 154/I ZPP).

Ad. 2 O pritožbi zoper sklep z dne 16. septembra 2013. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje stalni sodni izvedenki psihološke stroke odmerilo nagrado, ki jo je obrazložilo v točki 1 do 7 sklepa. Ne držijo pritožbene navedbe o tem, da izvedenka ni opravila svojega dela in da na vprašanja sodišča ni odgovorila, zato njeno zaslišanje ni bilo potrebno. Sodišče prve stopnje je v skladu z določbami ZPP odločilo, da bo zaradi pripomb nasprotne udeleženke izvedenko na glavni obravnavi zaslišalo, kar je tudi storilo. Izvedenka je na tej obravnavi odgovorila predvsem na vprašanja nasprotne udeleženke, zato ne držijo pritožbene navedbe o tem, da takšno zaslišanje ni bilo potrebno, še manj pa pritožbene navedbe o tem, da delo izvedenke ni bilo strokovno. Tudi ne držijo pritožbene navedbe, da izvedenka ni odgovorila na tista vprašanja, ki ji jih je sodišče postavilo. Zato pritožba nasprotne udeleženke ni utemeljena in jo je bilo potrebno zavrniti (ZPP člen 353). Ker pritožnica s to pritožbo ni uspela, sama nosi stroške pritožbenega postopka (ZPP člen 165, 154/1).

Op. št. (1): Glej sodbo VS RS II Ips 292/2009 Op. št. (2): Pojasnila sprememb Zakona o ZZZDR prof. d. Karel Zupančič, Ljubljana 2004, stran 52. Op. št. (3): Tako odločba VS RS, sodba II Ips 724/2006.