Jedro

1. Delodajalec krši pravico delavca do obrambe, če mu ne vroči zahteve za uvedbo disciplinskega postopka.

2. Delodajalec mora v disciplinskem postopku delavca vprašati o tem, ali je član sindikata in katerega, ter omogočiti sindikatu sodelovanje v disciplinskem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep disciplinske komisije tožene stranke, opr. št. D-1/1-96 z dne 17.09.1996 in sklep o ugovoru disciplinske komisije tožene stranke z dne 28.11.1996. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna vpisati tožeči stranki manjkajočo delovno dobo v delovno knjižico za obdobje od 28.11.1996 do 01.07.1997, plačati za navedeno obdobje neizplačane plače, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamičnih mesečnih plačil, to je od 18. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila ter plačati vse davke in prispevke. Odločilo je tudi, da ja tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek sodnih taks v višini 900,00 SIT za tožbo in 1.010,00 SIT za sodbo, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopenjske sodbe do plačila, vse v osmih dneh, da ne bo izvršbe.

Zoper tako sodbo se je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da si v kritičnem obdobju tožena stranka ni mogla privoščiti dolgotrajnih disciplinskih postopkov, saj je imela le 10 zaposlenih, tuji partner pa je prekinil naročila, ki so predstavljala 95 % vseh naročil. Takšni disciplinski postopki bi le umetno podaljševali delovna razmerja, tožena stranka pa si je tudi prizadevala rešiti situacijo po mirni poti. Nadalje navaja, da je bila tožnica seznanjena z zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka in z očitano kršitvijo.

Tožnica je bila v postopku zaslišana, vročena ji je bila prvostopenjka odločba in dana možnost ugovora, s tem pa tudi možnost obrambe. Tožena stranka tudi ni bila seznanjena s tem, da je tožnica članica kakšnega sindikata, in ni bila dolžna o tem poizvedovati.

Sodišče bi moralo v konkretnem primeru razčistiti celotno situacijo in popolno ugotoviti dejansko stanje, tudi glede vsebine kršitve, šele nato bi lahko sklepalo o kršitvi postopka, ki je relativne narave. Navaja tudi, da je izrek sodbe nesklepčen, saj ga zaradi prenehanja poslovanja tožene stranke ni mogoče izvršiti.

Pritožba ni utemeljena.

Po proučitvi podatkov v spisu pritožbeno sodišče zaključuje, da je prvostopenjsko sodišče v zadostni meri ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti po določbi 2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur. l. SFRJ, št. 4/77, 27/90).

Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da tožnici ni bila vročena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka. Njene navedbe o tem, da ji zahteva ni bila vročena, niti ji ni nihče zahteve prebral, so potrdile tudi tožničine sodelavke A. W., N. H. in J. G., ki so, zaslišane kot priče, skladno izpovedale, da tako tožnici kot tudi njim ni bila vročena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka, vse pa so bile v disciplinskem postopku. Tudi tožena stranka ne trdi, da bi bila zahteva vročena tožnici, temveč le zatrjuje, da je bila tožnica z zahtevo seznanjena. Dokazni postopek teh trditev tožene stranke ni z ničemer potrdil, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da tožnici zahteva ni bila vročena, s tem pa je delodajalec kršil njeno pravico do obrambe.

Neutemeljene so tudi trditve tožene stranke o tem, da ni vedela, da je tožnica članica sindikata. Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo, da bi moral delodajalec o tem vprašati delavko, česar pa ni storil. Pravilno je tudi ugotovilo, da je delodajalec opravil disciplinsko obravnavo le dan po vloženi zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka, zato sindikat ne bi mogel podati svojega mnenja, četudi bi bil obveščen.

Tožena stranka je torej s svojim ravnanjem kršila določbo 1. odst. 62. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja - ZTPDR (Ur.l.SFRJ, št. 60/89), ki določa, da je treba delavcu obvezno poslati zahtevo za začetek disciplinskega postopka in vabilo za obravnavo pred disciplinskim organom. Pri tem gre za tako pomembne kršitve postopka, zaradi katerih je bila bistveno okrnjena in onemogočena pravica tožnice do obrambe. Zlasti zato, ker je tožena stranka opravila disciplinsko obravnavo že naslednji dan po vloženi zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka, brez predhodnega obvestila oziroma vabila. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno razveljavilo izpodbijana sklepa, pri čemer se zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb disciplinskega postopka, ki imajo same po sebi za posledico nezakonitost sklepov disciplinskih organov, sodišču ni bilo treba spuščati v ugotavljanje disciplinske kršitve po vsebini, kot to zmotno uveljavlja pritožba.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, poleg tega pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih bistvenih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi določbe 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur. l. SFRJ, št. 4/77, 27/90), je bilo potrebno v skladu z določbo 368. člena ZPP pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je uporabilo določbe ZPP in ZTPDR na podlagi 1. točke 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).