Jedro

Revizijsko sodišče je revizijo zavrglo kot nedovoljeno, ker tožnik ni imel zanjo pravnega interesa. Po opravljenem likvidacijskem postopku je bila organizacija, v kateri mu je bil pravnomočno izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja izbrisana iz registra. Republika Slovenija in njena ministrstva niso imela zveze z organizacijo, Sklad za razvoj RS pa tudi, če je dobil ostanek premoženja organizacije ni v eventualnem postopku odgovoren za plačilo odškodnine, ker je enoletni zakonski rok za uveljavljanje terjatev že potekel.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev sklepov disciplinskih organov ..., na podlagi katerih je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Zoper odločbo se je tožnik pritožil, vendar je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.

Zoper odločbo sodišča druge stopnje je vložil tožnik revizijo na podlagi 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka in predlagal, naj revizijsko sodišče izpodbijano odločbo razveljavi. Navajal je v čem naj bi bile kršitve zakona. Ko ga je sodišče prve stopnje opozorilo, da je ... izbrisana iz sodnega registra, je revizijo spremenil tako, da je spremenil označbo tožene stranke. Skliceval se je na neko odločbo Občine, ki naj bi kazala na to, da je bila občina povezana z organizacijo, katere organi so izdali sklepa, ki ju je tožnik izpodbijal v sodnem postopku. Za delovanje občin pa odgovarja država. Revizija je bila v skladu z določili 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in Javnemu pravobranilstvu Republike Slovenije. Odgovor na revizijo je vložil Sklad Republike Slovenije za razvoj. Predlagal je, da revizijsko sodišče revizijo zavrne.

Revizija se zavrže. Prvi in tretji odstavek 73. člena ZDSS določata, da je zoper odločbo, ki je postala pravnomočna do uveljavitve tega zakona in s katero je sodišče združenega dela zavrnilo zahtevo delavca za sodno varstvo zaradi prenehanja ali sklenitve delovnega razmerja in zaradi razporeditve na drugo delovno mesto, dovoljena revizija iz razlogov, ki jih določa zakon. V takem primeru revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. 392. člen ZPP določa, da zavrže revizijsko sodišče s sklepom prepozno, nepopolno in nedovoljeno revizijo, če ni tega storilo v mejah svojih pravic že sodišče prve stopnje. Po drugem odstavku 389. člena ZPP je revizija nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, nekdo, ki jo je umaknil, ali nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa, ali če je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti. Revizija v obravnavani zadevi ni dovoljena, ker tožnik zanjo nima pravnega interesa. Organizacija, ki je izdala sklepe, na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje je prenehala obstajati, iz revizijskih razlogov pa ni razvidno, zaradi katerih zakonitih razlogov naj bi bili njeni pravni nasledniki toženci. Če je z zaključkom likvidacijskega postopka na podlagi sklepa Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota v Ljubljani z dne 1.3.1993 sklad Republike Slovenije za razvoj morda prejel ostanek premoženja ..., to tožniku pri uveljavljanju pravice ne bi koristilo, saj so morebitni upniki lahko uveljavljali svoje terjatve proti skladu, glede na predpise, ki so takrat veljali, le v roku enega leta od dneva oklica o zaključku postopka redne likvidacije. Če bi tožnik uveljavljal proti skladu odškodninski zahtevek, z njim ne bi mogel uspeti, zaradi poteka roka. Glede na to, da tožnik nima pravnega interesa na reviziji, je bilo treba revizijo na podlagi 392. člena ZPP zavreči. Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).