Jedro

Kot pogoj za dovoljenost revizije je mogoče uveljavljati samo pravna vprašanja, ki so pomembna po vsebini obravnavane zadeve, to je tista pravna vprašanja, od katerih rešitve je odvisna tudi odločitev v posameznem primeru. Vprašanje, ki ga revidenta izpostavljata kot pomembno pravno vprašanje, pa se po vsebini ne nanaša na izpolnjenost pogojev za izdajo enotnega dovoljenja, temveč na pogoje za uvedbo razlastitvenega postopka, kar pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sta revidenta vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicujeta na 1. in 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidenta izpodbijata z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo revidentov zoper delno enotno gradbeno dovoljenje z dne 28.6.2006, ki ga je izdala tožena stranka investitorju Republiki Sloveniji, Vladi Republike Slovenije, za gradnjo mednarodnega prehoda S. na zemljiščih, navedenih v izreku tega dovoljenja. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo in z razlogi tožene stranke ter se sklicuje na določbe: 56. in 62. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1, 13., 16., 25. in 27. člena Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo objektov na mejnih prehodih – ZDVGOMP (Ur. l. RS, št. 111/2001), 211. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR ter Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za mednarodni mejni prehod S. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3.6.2008, Up-1124/08 z dne 23.9.2008, Up-1057/08 z dne 2.4.2009, Up-1186/08 z dne 23.4.2009 in Up-1808/08 z dne 17.9.2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. Revidenta zatrjujeta, da gre za vrednost spora, ki je presegla 20.000,00 EUR glede na vrednost nepremičnin in škodo zaradi ravnanja tožene stranke na teh nepremičninah v lasti revidentov. Ker v obravnavani zadevi revidenta v upravnem sporu izpodbijata delno enotno dovoljenje za gradnjo mednarodnega mejnega prehoda, ne gre za spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja po dikciji ZUS-1 je treba presojati glede na vsebino zadeve.

8. Revidenta uveljavljata, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ki se glasi: „ali je predhodno izpeljan postopek sporazumevanja po 16. členu ZDVGOMP pogoj za uvedbo razlastitvenega postopka, ki je pogoj za izdajo enotnega gradbenega dovoljenja“.

9. Kot pogoj za dovoljenost revizije je mogoče uveljavljati samo pravna vprašanja, ki so pomembna po vsebini obravnavane zadeve, to je tista pravna vprašanja, od katerih rešitve je odvisna tudi odločitev v posameznem primeru. Vprašanje, ki ga revidenta izpostavljata kot pomembno pravno vprašanje, pa se po vsebini ne nanaša na izpolnjenost pogojev za izdajo enotnega dovoljenja, temveč na pogoje za uvedbo razlastitvenega postopka, kar pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu.

10. Po določbi 25. člena ZDVGOMP (prva alinea prvega odstavka) se enotno dovoljenje za mejne prehode izda skladno s prostorskim izvedbenim aktom in podrobnejšimi pogoji iz lokacijske obravnave na podlagi dokazila, da ima investitor pravico graditi na določenem zemljišču oziroma drugače posegati v prostor. Po določbi 27. člena ZDVGOMP (dokazilo o pravici graditi na zemljišču) se za dokaz iz 25. člena tega zakona štejejo sklenjene pogodbe z lastniki nepremičnin oziroma eden izmed v prvem odstavku tega člena določenih dokazov. V času odločanja tožene stranke se je po tedaj veljavni določbi sedme alinee prvega odstavka 27. člena ZDVGOMP za dokaz štela tudi izjava pooblaščenega investitorja, da je bil izveden postopek sporazumevanja z lastnikom v skladu s tem zakonom in potrdilo pristojnega organa, da je vložen predlog za razlastitev. Če je v skladu s citirano določbo ZDVGOMP pooblaščeni investitor predložil v postopku pred izdajo enotnega dovoljenja to izjavo, je s tem izpolnil zakonske pogoje za izdajo tega dovoljenja. V obravnavanem primeru pa je investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja predložil odločbo Upravne enote Ilirska Bistrica z dne 19.6.2006, s katero je bil uveden razlastitveni postopek, torej javno listino, ki je lahko izdana le, če je izpeljan predhodni z ZDVGOMP predvideni postopek. Zato se je tožena stranka utemeljeno zanesla na to, da je investitor izkazal pravico graditi na zemljiščih, določenih z gradbenim dovoljenjem.

11. Od postopka sporazumevanja je sicer odvisna pravilna uvedba razlastitvenega postopka, vendar razlastitveni postopek ni predmet presoje v tem upravnem sporu, temveč le delno enotno dovoljenje, za izdajo katerega je moral pooblaščeni investitor dostaviti toženi stranki le dokaz iz 27. člena ZDVGOMP in s tem izpolniti pogoje za njegovo izdajo. Zaradi navedenega revidenta nista uspela izkazati izpolnitve pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 12. Ker revidenta nista izkazala nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 13. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidenta na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpita svoje stroške revizijskega postopka.