Jedro

Po uveljavitvi Zakona o finančnem poslovanju podjetij je okoliščina, da gospodarska družba nima premoženja, razlog za njen izbris iz sodnega registra (2. točka 1. odstavka 25. člena ZFFPod). Po splošnem pravnem pravilu o učinku kasnejšega specialnega zakona na določbe starejšega splošnega (ZPPSL), ki je do tedaj urejal postopek in načine prenehanja gospodarske družbe brez premoženja (to je, niti tolikšnega, ki bi, ko bi prišlo v stečajno maso, ne zadoščalo niti za stroške stečajnega postopka oz. je neznatne vrednosti), citirana določba ZFPPod derogira 99. člen ZPPSL, katerega uporaba zaradi navedenega ne pride več v poštev.

Izrek

Pritožbam se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo in zaključilo stečajni postopek nad dolžnikom in odločilo, da bo dolžnika, kot gospodarsko družbo po pravnomočnosti te odločitve izbrisalo iz sodnega registra, njegovo konkretno premično premoženje (3. odstavek izreka) pa izročilo Občini Novo mesto.

Zoper takšno odločitev so se pravočasno pritožili upnik A ter bivša zaposlena pri dolžniku S.K. iz K... in Z.O. iz S....

Prva navedena izpodbija prvostopni sklep v delu 3. odstavka izreka zato, ker je imetnica zakonite zastavne pravice na konkretnih premičninah. Druga dva pa menita, da bi se morale njune terjatve iz neizplačanih plač in regresa poravnati iz vrednosti spornih premičnin, ki bi za to zadoščale. Predvsem pa ta dva upnika zatrjujeta in z listinami dokazujeta, da je imel tožnik še v septembru 2003 (predlog za uvedbo stečajnega postopka po 99. členu ZPPSL, je bil podan dne 19.6.2003) več vredne fitness opreme, ki jo je 20.8.2003 celo ponujal tretji osebi v odkup. tako uveljavljata zmotno ugotovitev dejanskega stanja glede dolžnikovih premoženjskih zmožnosti, ki so po njunem mnenju takšne, da bi se moral začeti redni stečajni postopek.

Pritožbi sta utemeljeni.

Po uveljavitvi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur. list RS št. 54/99... 93/2002, ZFPPod) je okoliščina, da gospodarska družba nima premoženja, razlog za njen izbris iz sodnega registra (2. točka 1. odstavka 25. člena citiranega zakona). Po splošnem pravnem pravilu o učinku kasnejšega specialnega zakona na določbe starejšega splošnega (ZPPSL), ki je do tedaj urejal postopek in načine prenehanja gospodarske družbe brez premoženja (to je, niti tolikšnega, ki bi, ko bi prišlo v stečajno maso, ne zadoščalo niti za stroške stečajnega postopka oz. je neznatne vrednosti), citirana določba ZFPPod derogira 99. člen ZPPSL, katerega uporaba zaradi navedenega ne pride več v poštev.

V primeru, da dejansko (ne le knjigovodsko!) premoženje družbe M d.o.o. iz Novega mesta, ne zadošča niti za kritje stroškov stečajnega postopka, bo moralo prvostopno sodišče na zgornji materialnopravni podlagi predlog te družbe za uvedbo stečajnega postopka in njegov takojšen zaključek zavrniti in po uradni dolžnosti začeti postopek izbrisa (primerjaj Vrhovni sodnik Vladimir Balažic: Konkurenca stečajnega in izbrisnega postopka v primeru, ko družba "nima premoženja", Pravosodni bilten št. 2/2003).

Iz navedenih materialnopravnih razlogov je zato sodišče druge stopnje obema pritožbama ugodilo, napadeni sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL).

V ponovljenem postopku pa bo moralo prvostopno sodišče najprej preizkusiti trditve upnikov, bivših zaposlenih, da ima družba še drugo aktivno premoženje. Ne glede na to, da iz prilog izhaja tudi, da kot ponudnik določene fitness opreme nastopa druga družba, sicer v lasti iste ustanoviteljice (ponudba št. 1026/3 družbe M Novo mesto, d.o.o. z dne 20.8.2003 in podatki sodnega registra), iz pritožbenih trditev in prilog o seznamu fitness opreme morda vendarle izhaja, da ima dolžnik več premoženja od tega, ki ga vsebuje popis v 3. odstavku izreka izpodbijanega sklepa. Uveljavljana dejstva, ki jih prvostopno sodišče lahko preizkusi tudi s pozivom dolžniku, da predloži seznam osnovnih sredstev in inventarja v skladu z 31. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, bi mogla vplivati na presojo, ali je v konkretnem primeru potrebno izvesti redni stečajni postopek.