Jedro

Tožnik z naknadnim dokupom časa dodiplomskega študija in prijave pri zavodu za zaposlovanje ni izpolnil pogoja pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidnine za 100 % telesno okvaro. Na dan nastanka telesne okvare ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do invalidnine oziroma zahtevane pokojninske dobe in je bila zato zahteva za priznanje te pravice utemeljeno zavrnjena. 144. člen ZPIZ-1 je namreč izrecno določal, da zavarovanec pridobi pravico do invalidnine, če na dan nastanka telesne okvare izpolnjuje tudi pogoj pokojninske dobe, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 12. 6. 2015 in št. ... z dne 27. 2. 2015 in da se mu prizna pravica do invalidnine za 100 % telesno okvaro od 24. 4. 2010 dalje ter tožencu naloži izplačilo invalidnine od 24. 4. 2010 dalje skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Obenem je sklenilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Vztraja, da je plačal zavarovanje za širši obseg pravic in da je upravičen do invalidnine za telesno okvaro. Sklicuje se na sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Psp 193/2014 z dne 17. 9. 2014, v kateri je opozorilo, da je vprašanje ali dokup pokojninske dobe vpliva na pravico do invalidnine in kako se ta dokupljena doba upošteva, stvar vsebinskega odločanja. Navaja, da je toženec z odločbo z dne 27. 2. 2015 odločil, da bi moral na dan nastanka telesne okvare izkazovati 9 mesecev pokojninske dobe, v odločbi z dne 21. 9. 2010 pa je ugotovil, da bi moral izkazovati 1 leto in 6 mesecev pokojninske dobe za priznanje pravice do invalidnine. Povzema odločitev v izpodbijani sodbi in obrazložitev v zvezi z dokupljeno dobo. Citira določbe 8. člena in 34. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) in poudarja, da je prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje mogoča za vse primere zavarovanja, če zavarovanec plačuje prispevke od osnove, ki ni nižja od bruto zneska najnižje pokojninske osnove oziroma za nekatere zavarovance do polovice te osnove. Nadalje navaja, da določba 198. člena ZPIZ-1 ureja dokup za izpolnitev pogojev za odmero pokojnine in da je Ustavno sodišče RS v odločbi št. U-I-287/2010/11 z dne 3. 11. 2011 že zavzelo stališče, da je namen prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje omogočiti zavarovanje osebam, ki v določenem aktivnem obdobju zaradi različnih razlogov niso obvezno zavarovani in jim s tem zagotoviti, da ostanejo zavarovanci. Nadalje navaja, da določba 221. člena ZPIZ-1 ureja naknadno plačilo prispevkov za vštevanje določenih obdobij v pokojninsko dobo, določba 156. člena ZPIZ-1 pa ureja pridobitev pravic. Poudarja, da je širši obseg pravic, ki je enak kot za osebe v obveznem zavarovanju, zagotovljen osebam v prostovoljnem zavarovanju, če izberejo zavarovalno osnovo najmanj v višini 60 % povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Poudarja, da je 19. 11. 2010 na podlagi 253. člena ZPIZ-1 toženec izdal odločbo za priznanje zavarovalne dobe od 1. 10. 2007 do 30. 9. 2009, kar znaša dve leti, ker je ugotovil, da izpolnjuje pogoje 1. in 2. alineje drugega odstavka 198. člena ZPIZ-1. Iz navedenega izhaja, da je bil dokup zavarovalne dobe izveden na osnovi 198. člena v povezavi z 221. členom ZPIZ-1 in ne od osnove, ki je nižja od najnižje osnove iz 209. oziroma 210. člena zakona. Enaka določila so navedena v odločbi z dne 19. 11. 2010 na podlagi 253. člena ZPIZ-1 za priznanje zavarovane dobe od 20. 10. 2006 do 22. 8. 2010, kar znaša 10 mesecev in 3 dni pokojninske dobe. Vrhovno sodišče RS v zadevi opr. št. VIII Ips 234/2007 res navaja, da dokupljene dobe iz opravljanja kmetijske dejavnosti ni mogoče šteti bodisi kot zavarovanje za širši ali ožji obseg pravic, vendar obrazložitev Vrhovnega sodišča RS potrjuje tudi upravičenost njegovega zahtevka iz naslova širšega obsega pravic, ker je bil tudi prispevek plačan za širši obseg pravic. Meni, da izpolnjuje vse zahtevane pogoje v skladu s 198. členom ZPIZ-1. Vztraja, da je bil pretežni del skupnega obveznega zavarovanja zavarovan za širši obseg pravic, saj ima skupaj dopolnjene zavarovane dobe, ki se mu šteje v pokojninsko dobo 3 leta, 2 meseca in 5 dni, od tega 89,4 % za širši obseg pravic in za ožji obseg le 10,6 %.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno odločilo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. V obravnavni zadevi sta predmet sodne presoje dokončna odločba toženca št. ... z dne 12. 6. 2015, s katero je toženec zavrnil tožnikovo pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo opr. št. … z dne 27. 2. 2015. S slednjo odločbo je toženec odločil, da tožnik nima pravice do invalidnine za 100 % telesno okvaro nastalo dne 24. 4. 2010 zaradi posledic bolezni. Sporno je, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do invalidnine za 100 % telesno okvaro nastalo zaradi bolezni dne 24. 4. 2010 oziroma ali je tožnik z dokupom časa dodiplomskega študija in časa prijave pri Zavodu RS za zaposlovanje v skupnem trajanju 2 leti, 10 mesecev in 3 dni, izpolnil pogoj pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidnine.

6. Sodišče prve stopnje in pred tem toženec z izpodbijanima odločbama, sta tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do invalidnine zavrnila, ker sta štela, da dokupljena doba ne predstavlja obveznega zavarovanja po osmem odstavku 34. člena ZPIZ-1 in da je tožnik pretežni del skupnega obveznega zavarovanja za pridobitev pravice do invalidnine dosegel v zavarovanju za ožji obseg pravic, zaradi česar glede na 2. alinejo prvega odstavka 144. člena v zvezi z osmim odstavkom 34. člena ZPIZ-1 nima pravice do invalidnine za 100 % telesno okvaro.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je toženec z odločbo z dne 21. 9. 2010 zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za 100 % telesno okvaro nastalo zaradi bolezni 24. 4. 2010, ker je ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogoja pokojninske dobe, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.

8. Po 144. členu ZPIZ-1 pravico do invalidnine pridobi zavarovanec za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, če znaša telesna okvara najmanj 50 % in če ima zavarovanec ob nastanku telesne okvare dopolnjeno pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, ne glede na to ali telesna okvara povzroča invalidnost ali ne. V drugem odstavku 69. člena ZPIZ-1 je določeno, da zavarovanec, pri katerem je nastala I. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 21 letu starosti, vendar pred dopolnjenim 30 letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine pod pogojem, da je pred nastankom invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj eno četrtino delovnih let (šteto od dopolnjenega 20. leta starosti oziroma od 23. leta starosti pri višji strokovni izobrazbi - 68. člen in 70. člen ZPIZ-1).

9. Tožnik rojen 22. 3. 1984 je na dan nastanka telesne okvare 24. 4. 2010 dopolnil 26 let. Pomeni, da tožnik na dan nastanka TO 24. 4. 2010, še ni dopolnil 30 let, tako da izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do invalidnine, če je skladno z drugim odstavkom 69. člena ZPIZ-1, dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj eno četrtino delovnih let. Pri tem se tožniku, ki je pridobil višjo strokovno izobrazbo, skladno s 70. členom ZPIZ-1, delovna leta štejejo od dopolnjenega 23. leta starosti. Tožnik, ki je na dan nastanka TO 24. 4. 2010 dopolnil 26 let, ima tako dopolnjena 3 leta delovnih let, ena četrtina od treh let pa znaša 9 mesecev pokojninske dobe. Dobo v takšnem trajanju bi tožnik na dan nastanka TO 24. 4. 2010 moral izpolnjevati za pridobitev pravice do invalidnine. Tega pogoja, da bi na dan 24. 4. 2010 dopolnil 9 mesecev pokojninske dobe, pa tožnik ni izpolnjeval. 10. Ni sporno, da je tožnik na dan 24. 4. 2010 iz naslova prostovoljnega zavarovanja izkazoval 4 mesece in 2 dni pokojninske dobe.

11. Tožnik je šele 30. 11. 2010 plačal prispevke določene v dveh odločbah toženca, obe št. ..., in obe z dne 19. 11. 2010, v prvi odločbi za dokup časa šolanja zaključenega dodiplomskega študija na Višji strokovni šoli za čas od 1. 10. 2007 do 30. 9. 2009 v trajanju 2 leti in v drugi odločbi za dokup časa prijave pri Zavodu RS za zaposlovanje za obdobje od 20. 10. 2006 do 22. 8. 2007 v trajanju 10 mesecev in 3 dni oziroma skupaj 2 leti, 10 mesecev in 3 dni.

12. V obdobju od 1. 10. 2007 do 30. 9. 2009 (čas zaključenega dodiplomskega študija na višji strokovni šoli) in od 20. 10. 2006 do 22. 8. 2007 (čas prijave pri Zavodu RS za zaposlovanje) je tožnik izpolnjeval pogoje določene v 198. členu, da se mu ob pogoju, da plača prispevke za obvezno zavarovanje, upošteva to obdobje v zavarovalno dobo za izpolnitev pogojev in odmero pokojnine. Ne glede na to, da se pogoji za dokup časa, ko je bil tožnik prijavljen pri Zavodu RS za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba, nanašajo na obdobje od 20. 10. 2006 do 22. 8. 2007 oziroma na obdobje od 1. 10. 2007 do 30. 9. 2009 kot čas zaključnega dodiplomskega študija, se je tožniku šele z dnem 30. 11. 2010, ko je plačal prispevke določene s citiranima odločbama z dne 19. 11. 2010, lahko dokupljen čas v trajanju 2 leti, 10 mesecev in 3 dni štel v pokojninsko dobo. V obdobju od 20. 10. 2006 do 22. 8. 2007 oziroma v obdobju od 1. 10. 2007 do 30. 9. 2009 je tožnik izpolnjeval zgolj pogoje iz 198. člena ZPIZ-1 in s tem pogoje za dokup.

13. Ni pa tožnik na dan 24. 4. 2010 izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do invalidnine oz. zahtevane pokojninske dobe določene v 144. členu ZPIZ-1 in je zato tožnikova zahteva za priznanje pravice do invalidnine, čeprav iz drugih razlogov, utemeljeno zavrnjena. Glede na določbo 144. člena ZPIZ-1 mora zavarovanec pogoj pokojninske dobe za priznanje pravice do invalidnine izpolnjevati na dan nastanka TO. V konkretnem primeru je to na dan 24. 4. 2010, ko je bila pri tožniku ugotovljena 100 % telesna okvara zaradi bolezni in bi že tedaj moral imeti dopolnjeno pokojninsko dobo v trajanju 9 mesecev.

14. Ker tožnik glede na določbo 144. člena ZPIZ-1, ki izrecno določa, da zavarovanec pridobi pravico do invalidnine (na podlagi najmanj 50 % TO), če na dan nastanka TO izpolnjuje tudi pogoj pokojninske dobe, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, pogoja pokojninske dobe na dan 24. 4. 2010 v trajanju 9 mesecev ne izpolnjuje, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zaradi navedenega se pritožbeno sodišče z vprašanjem, kakšno naravo ima dokupljena pokojninska doba, sploh ni ukvarjalo, ker to vprašanje zaradi neizpolnjevanja pogoja pokojninske dobe na dan nastanka TO, ni relevantno.