Jedro

Ugotovljeno posestno stanje glede dela nepremičnin, prepuščenih v last z izročilno pogodbo, katere določila so nejasna, je odločilno za presojo, kaj je dejansko bilo izročeno v last in kaj ne (73. člen ZOR in 28. člen ZTLR).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Tožnik je zahteval ugotovitev, da je pridobil lastninsko pravico svinjakov in gospodarskega poslopja, stoječih na parceli št... vložek št... k.o... s pripadajočim južnim delom parcele, zaradi česar je v tem okviru zahteval tudi razveljavitev darilne pogodbe, ki sta jo toženca med seboj sklenila dne 12.2.1992. Od drugega toženca je tudi zahteval, da mora na tožnikove stroške pri pristojni geodetski upravi naročiti odmero ustreznega dela zemljišča parc. št... k.o..., glede odmerjenega dela pa naj izstavi za vpis lastninske pravice na tožnikovo ime sposobno listino, sicer jo bo nadomestila sodba. Takšen tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je zavrnilo tudi pritožbo tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, ali pa razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Opozarja, da se tožeča stranka na pridobitev lastninske pravice po določbah 73. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) in 28. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) sploh ni sklicevala. Lastnino na vtoževanem delu parcele št... je namreč tožnik pridobil na podlagi izročilne pogodbe z dne 3.10.1988, ko je postal lastnik posestva prvega toženca, vključno z gospodarskim poslopjem in svinjakom. Prvi toženec si je izrecno pridržal le stanovanjsko hišo in nekatere zemljiške parcele, formalno pa tudi sporno parcelo št..., vendar pa je pomotoma izpadlo dopolnilno določilo v pogodbi, da si je pridržal le severni del te parcele, na katerem stoji stara stanovanjska hiša. Na južnem delu te parcele stoji gospodarsko poslopje s svinjaki, kar spada v sklop kmetije. Tožba je posledica dejstva, da toženec ni pristal na delitev parcele št... Okolnosti glede kleti v gospodarskem poslopju so zavajajoče. Toženec sicer uporablja klet, vendar pa s tem ni rečeno, da si je v celoti pridržal gospodarsko poslopje. Pritlično etažo in nadaljnji dve etaži gospodarskega poslopja je namreč prevzel v last in posest tožnik. Glede kleti obstaja prekaristično razmerje.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Domnevni pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na spornem delu parc. št... k.o... je po tožbenih trditvah res izročilna pogodba med tožnikom in njegovim očetom, prvim tožencem F. I. starejšim.

Vendar pa je že tožbena trditvena podlaga problem pridobitnega naslova postavila širše. Izročilna pogodba z dne 3.10.1988 je namreč glede parcele št... nejasna; nejasnost pa je terjala že na tožbeni ravni ustrezno razlago. Tožeča stranka je svoj pridobitni naslov glede tega dela zemljišča, ki vključuje tudi objekte ob stanovanjski hiši, iskala že v pogodbenem zapisu, po katerem naj bi si prvi toženec v lasti zadržal funkcionalno zemljišče k svoji hiši na spornem zemljišču in po katerem omenjeni objekti in južni del zemljišča (dvorišče - marof) ne spadajo v funkcionalno zemljišče k stanovanjski hiši. Ker pa se je prvi toženec kot lastnik v zemljiški knjigi vknjižil na celotni parceli št... (na podlagi vknjižbenega dovoljenja, ki ga je tožnik sopodpisal), je tožnik trdil in predlagal izvedbo dokazov, da je sporni del te parcele z gospodarskimi poslopji po sklenitvi izročilne pogodbe prevzel v posest. Prav to pa zajema tisti del izpodbijane sodbe, ki se nanaša na oceno domnevno ustno dogovorjenih pogodbenih določil, ki naj bi se izvršila (73. člen ZOR) in eventualno dobrovernega izvrševanja posesti v določenem roku kot podlagi za pridobitev lastninske pravice (28. člen ZTLR). Izpodbijana sodba torej ni zmotno uporabila materialnega prava, ker je spor presojala po omenjeni pravni podlagi.

Nejasno pogodbeno določilo o fukcionalnem zemljišču (4. odstavek 1. točke izročilne pogodbe z dne 3.10.1988) in kasnejša vknjižba lastninske pravice na ime prvega toženca na celotni parceli št... k.o... je glede na trditveno podlago tožbe terjala ugotavljanje dejanskega stanja, kakšna je bila pogodbena volja ob sklenitvi izročilne pogodbe, posebej pa, ali je tožnik sporno zemljišče z objekti prevzel v posest. Presoja pogodbene volje je po dejanskih ugotovitveh dilemo ohranila: celo sam sestavljalec pogodbe ni potrdil, da bi se stranki pogodbe dogovorili za geometrsko odmero in odpis dela spornega zemljišča z vknjižbo lastninske pravice na tožnikovo ime. Odločilno je torej postalo posestno stanje, o katerem pa je ugotovljeno, da "tožnik ni izvševal posesti na sporni parceli in na njej stoječih objektih". Po določbi 3. odstavka 385. člena ZPP dejanskih ugotovitev na revizijski stopnji ni mogoče izpodbijati. Tako je tožnik sam priznal, da je svinjake preuredil in užival le prvi toženec, ki je poleg tega obdržal v uporabi tudi klet gospodarskega poslopja. Glede slednjega predstavlja revizijska trditev, da je šlo le za prekaristično razmerje, revizijsko novoto, ki po določbi 387. člena ZPP v tem obsegu ni dopustna. Ugotovitev, da je prvi toženec uporabljal (le) kletne prostore gospodarskega poslopja, zadošča za sklepanje, da tožnik posesti na poslopju ni izvrševal tako, da bi bilo mogoče sklepati na obstoj realizacije ustno dogovorjene prepustitve poslopja njemu v last in posest. Izpodbijani sodbi tako ni mogoče očitati niti v reviziji zatrjevanih nepravilnosti, niti tistih napak, na katere je po določbi 386. člena ZPP revizijsko sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).