Jedro

Tožnikoma je zagotovljeno pravno varstvo zaradi izvedbe s pogodbo dogovorjenih vzdrževalnih del, ki so potrebna in glede katerih sta tožnika od tožene stranke zahtevala, da jih dopusti. Zahtevo (in po potrebi spet tudi tožbo) za zagotovitev pogojev za izvedbo vzdrževalnih del, ki bodo potrebna v bodočnosti, bosta tožnika na toženca naslovila tedaj, ko bo dela potrebno izvesti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba v I. točki izreka spremeni tako, da se zavrne zahtevek, ki se glasi: „Navedeno je tožena stranka dolžna tožeči stranki omogočiti tudi v prihodnje.“ V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem pa nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožencema je s sodbo naložena obveznost, da od ograje na meji med nepremičninama parc. št. 1/20 in 2/1, obe k. o. X, odstranita skladovnico drv tako, da bo tožeča stranka lahko vzdrževala na meji postavljeno ograjo ter tožencema dopustiti in omogočiti dostop na nepremičnino parc. št. 1/20 k. o. X. Navedeno je tožena stranka dolžna tožeči stranki omogočiti tudi v prihodnje. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v znesku 599,06 EUR.

2. Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek zavrnjen. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Trdi, da je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek. Sodišče je odločalo o drugačnem zahtevku, kot sta ga postavila tožnika. Trdi, da ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti. Opozarja, da sodišče ni omejilo kje in kdaj imata tožnika pravico hoditi in uporabljati parcelo tožencev. Kdaj in kje bi morala biti drva odstranjena, ni definirano. Ocenjuje, da sodba posega v lastninsko pravico tožencev. Meni, da vsak lastnik sam odloča kje bo začasno shranjeval drva. Med pravdnima strankama sklenjen dogovor tožencev ne obvezuje, da drv ne bi smela shranjevati na mestu, kjer želita. Ograja se vzdržuje vsakih nekaj let. Meni, da je sodba neizvršljiva. Zahtevek je glede na zapis dogovora nedefiniran. Graja ugotovitev o postavitvi ograje v letu 2011. Ograja je bila postavljena na podlagi odločbe Upravne enote Kranj št. 35100-0159/00-04/TP z dne 12.4.2000. Iz izreka odločbe je razvidno, da bodo na obstoječ betonski temelj pritrjeni kovinski stebrički, med katerimi bodo lesene lamele, ki jih bo zaradi vzdrževanja mogoče demontirati. Odločba predvideva, da bo investitor ograjo vzdrževal na svojem zemljišču. Dogovor z dne 24.5.2005 ne spreminja odločitve glede vzdrževanja ograje. Toženca nista dovolila uporabe njunega zemljišča, kot zahtevata tožnika. Dostopa na zemljišče dogovor ne omenja. Dogovor je zapisala tožeča stranka. Besede so bile podtaknjene in glede na starost tožencev nerazumljive. Zahtevek za odstranitev drv je neupravičen in nima podlage v dogovoru, kajti toženca nista dovolila uporabe njunega zemljišča. Takoj, ko sta toženca spoznala, da sta tožnika želela priti na zemljišče, sta toženca spoznala, da sta bila prevarana in sta pismeno obvestila tožnika, da dogovora nikoli ni bilo. Ograja se vzdržuje vsakih deset let in ne vsako leto. Zaradi občasnega vzdrževanja ograje je nesprejemljivo, da toženca ne bi smela shranjevati drv na kraju, kjer je to zanju najbolj primerno. Ograja se vzdržuje z demontažo – odvitjem vijakov, ki se pritrjujejo iz zemljišča tožnikov. Drva so odmaknjena in ne ovirajo zamenjave in vzdrževanja.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Neutemeljen je očitek, da je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek. Že sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je s tem, ko je v zahtevek vstavilo „parc. št. 1/20 in 2/1, obe k. o. X“, zgolj definiralo v izreku navedeno mejo. Pritožbeno sodišče soglaša, da s tem posegom v zahtevek sodišče obsega zahtevanega pravnega varstva ni preseglo. Z vstavitvijo parcelnih številk tožeči stranki ni prisodilo nekaj več ali nekaj drugega, kot je zahtevala, temveč je z definiranjem meje odločitev razumljivejša in bolj jasna. Kršitev prvega odstavka 2. čl. ZPP, ki določa, da sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov, zato ni bila storjena.

6. Tožencema sta naloženi dve obveznosti: prva je odstranitev skladovnice drv tako, da bo tožeča stranka lahko izvedla vzdrževalna dela na ograji; druga je tožeči stranki dopustiti in omogočiti dostop na nepremičnino parc. št. 1/20 k. o. X. Obe obveznosti imata podlago v dne 24.5.2005 sklenjenem dogovoru. Drva namreč - zaradi svoje lege neposredno ob ograji – onemogočajo pleskanje in druga vzdrževalna dela iz zemljišča tožene stranke (parc. št. 1/20 k. o. X). To je sodišče prve stopnje ugotovilo z ogledom. V nasprotju s to ugotovitvijo je pritožbena trditev, da so drva od ograje odmaknjena ter ne ovirajo vzdrževanja ograje in kompletne zamenjave. Ni ji mogoče pritrditi, saj je iz zapisnika o ogledu razvidno: da prehod med ograjo in skladovnico drv ni možen; da so drva od ograje oddaljena približno 40 cm, posamezna drva pa segajo tudi bliže ograji in je eno oddaljeno tudi samo 8 cm. Ker teh ugotovitev pritožba ne izpodbija, ni mogoče pritrditi njenemu zaključku, da je kljub postavljeni skladovnici drv vzdrževanje ograje iz parc. št. 1/20 k. o. X možno.

7. Materialna podlaga uveljavljane obveznosti je dogovor, ki so ga tožnika in toženca sklenili dne 24.5.2005. V pritožbi toženca trdita, da so bili dogovori glede postavitve ograje drugačni od teh, ki jih predstavljata tožnika, ne pojasnita pa, kakšni so bili. V nasprotju z vsebino dogovora v pritožbi navajata, da tožnikoma nikoli in z ničemer nista dovolila uporabljati njunega zemljišča. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, ki je z jezikovno razlago dogovora in na podlagi ugotavljanja skupnega namena strank ob sklepanju dogovora ugotovilo (5. točka obrazložitve), da sta se toženca z dogovorom zavezala omogočiti vzdrževanje ograje z njune strani, torej z njunega zemljišča. Pravilno je tudi prvostopenjsko stališče, da enostranski preklic dogovora ni mogoč. Eno temeljnih načel obligacijskega prava je izpolnitev obveznosti. Obveznost ugasne samo s soglasno voljo udeležencev obligacijskega razmerja ali na podlagi zakona (prvi odstavek 239. čl. OZ in 9. čl. Obligacijskega zakonika). S sklicevanjem na odločbo Upravne enote Kranj z dne 12.4.2000, ki predvideva vzdrževanje ograje iz zemljišča tožnikov, pritožnika drugačne odločitve ne moreta doseči. Po izdaji odločbe (izdana je bila 12.4.2000) sta namreč stranki s pogodbo (dogovor je bil sklenjen 24.5.2005) predvideli tudi vzdrževanje ograje iz zemljišča tožencev.

8. Tožnika sodno varstvo zahtevata zaradi izvedbe vzdrževalnih del, ki sta jih želela izvesti leta 2013, vendar jih zaradi grobega verbalnega nasprotovanja druge toženke nista mogla; kasneje pa tudi zaradi naloženih drv ne. Grobo verbalno nasprotovanje izvedbi vzdrževalnih del in neposredno ob ograji naložena drva nasprotujejo obveznosti tožencev, da tožnikoma omogočita vzdrževalna dela na ograji z njune strani. Pravilna je zato odločitev, da sta toženca skladovnico drv dolžna odstraniti in vzdrževalna dela ter dostop na parc. št. 1/20 k. o. X dopustiti. Da izvedba vzdrževalnih del ne bi bila potrebna, toženca nista trdila. V tem obsegu je odločitev prvostopenjskega sodišča potrjena in pritožba v tem delu zavrnjena (353. čl. ZPP).

9. Trditvi, da je zahtevek glede na zapis dogovora nedefiniran, ni mogoče pritrditi. Časovno obdobje, v katerem morata tožnika vzdrževalna dela izvesti in prostor, ki mora biti tožnikoma za vzdrževanje na razpolago, v sodbi res ni določen, ker tožeča stranka sodnega varstva v tem obsegu ni zahtevala. Kljub temu, da ni določen niti čas (obdobje), v katerem mora biti zemljišče ob ograji prosto stvari, niti obseg zemljišča, ki mora biti na razpolago za izvedbo vzdrževalnih del, je obveznost tožencev jasno in določno definirana. Čas, ko bo zemljišče ob ograji prosto drv in vseh drugih stvari, mora biti ustrezno dolg, da bosta tožnika lahko izvedla vsa potrebna dela. Prosto mora biti toliko zemljišča, da tožnikov ali najetih delavcev drva ali drugi predmeti ne bodo ovirali pri izvedbi del. oz. da bodo zagotovljeni materialni pogoji za dela, ki jih bosta tožnika izvajala. Ker je čas izvedbe vzdrževalnih del odvisen od vremena in tudi od drugih dejavnikov (npr. čas, potreben za zagotovitev delovne sile), mora biti obdobje, v katerem bodo pogoji za izvedbo vzdrževalnih del zagotovljeni, ustrezno dolgo oz. daljše kot je potrebno za golo izvedbo del; skladno mora biti s pravili dobre gradbene prakse.

10. Lastninska pravica je absolutna; omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja lahko določi samo zakon (prvi odstavek 37. čl. Stvarnopravnega zakonika). Dejanske in pravne omejitve lastninske pravice, ki jih sprejme njen imetnik, je treba razlagati tako, kot so bile dogovorjene. Z dogovorom z dne 24.5.2005 sta se toženca zavezala omogočiti izvedbo vzdrževalnih del iz njunega zemljišča. S tem sta svojo lastninsko pravico omejila v obsegu, potrebnem za izvedbo vzdrževalnih del. Vzdrževalna dela se izvajajo redko. Razlogov za omejevanje lastninskopravnih upravičenj v času, ko se vzdrževalna dela ne izvajajo, zato ni. Izvrševanju lastninskopravnih upravičenj v tem času se toženca nista odrekla. Pritožbeno sodišče zato soglaša s pritožbo, da zaradi dogovorjene izvedbe vzdrževalnih del iz parc. št. 1/20 k. o. X, tožencema ni mogoče trajno prepovedati uporabe njunega zemljišča za shranjevanje drv ali drugih premičnih stvari.

11. Terjatev odstranitve drv temelji na zavezi, ki sta jo toženca prevzela z dogovorom z dne 24.5.2005, zato jo tožnika lahko uveljavljata le v obsegu, kot je do zaključka glavne obravnave zapadla. Z zahtevkom, da sta toženca „navedeno dolžna tožeči stranki omogočiti tudi v bodoče“, tožnika zato uveljavljata bodočo nezapadlo terjatev. Ker sme sodišče stranki naložiti zgolj izvedbo dajatve (opustitve, dopustitve), ki je zapadla do konca glavne obravnave (311. čl. ZPP), je zahtevek za zagotavljanje pogojev za vzdrževalna dela, ki bodo oz. če bodo potrebna kasneje, preuranjen in zato zavrnjen. Sodba sodišča prve stopnje je glede zagotavljanja pogojev za izvedbo vzdrževalnih del, ki bodo potrebna za izvedbo eventualno potrebnih vzdrževalnih del v bodočnosti, spremenjena tako, da je zahtevek v tem delu zaradi nepravilne uporabe materialnega prava zavrnjen (358. čl ZPP). Tožnikoma je zagotovljeno pravno varstvo za izvedbo vzdrževalnih del, ki so potrebna sedaj in glede katerih sta tožnika od tožene stranke v letu 2013 zahtevala, da jih dopusti. Zahtevo (in po potrebi spet tudi tožbo) za zagotovitev pogojev za izvedbo vzdrževalnih del, ki bodo potrebna v bodočnosti, bosta tožnika na toženca naslovila tedaj, ko bo dela potrebno izvesti.

12. Zgolj v primeru, da bi bilo zahtevku za odstranitev drv ugodeno na podlagi negatorne tožbe, bi bila legitimna tudi odločitev o prepovedi nadaljnjega vznemirjanja, ker je s prvim odstavkom 99. čl. SPZ zahtevek za prepoved bodočih vznemirjanj izrecno dovoljen. Utemeljenosti zahtevka za odstranitev drv sodišče prve stopnje ni preverilo tudi na podlagi določila o zaščiti lastnika pred vznemirjenjem (99. čl. Stvarnopravnega zakonika), ker ocenilo, da je tožba na tej pravni podlagi nesklepčna (trditve ne utemeljujejo postavljenega zahtevka). Pritožbeno sodišče s tem soglaša, saj tožnika razen trditve, da je zaradi naloženih drv ovirana preglednosti ceste ob izvozu iz njunega zemljišča, drugih relevantnih trditev nista podala.

13. Kadar sodišče odločitev prvostopenjskega sodišča spremeni, odloči o stroških celotnega postopka (drugi odstavek 165. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da uspeh strank z delno zavrnitvijo tožbenega zahtevka v pritožbeni fazi postopka ni bil bistveno spremenjen. Tožnika sta z zahtevkom za vzpostavitev pogojev za izvedbo vzdrževalnih del v celoti uspela, z zahtevkom za zagotavljanje teh pogojev v bodoče pa posebni stroški niso nastali. Glede stroškov postopka je zato ustrezna odločitev, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje: da je pravdne stroške tožeči stranki dolžna povrniti tožena stranka. Višina stroškov je navedena v 8. točki prvostopenjske sodbe.

14. Merilo za odločitev o stroških pritožbenega postopka je prav tako uspeh strank v postopku. Uspeh pritožnikov (tožencev), ki sta izpodbijala odločitev prvostopenjskega sodišča v celoti, uspela pa zgolj z ugovorom zoper zahtevek za zagotovitev pogojev za izvedbo vzdrževalnih del v bodoče, je minimalen. Pritožnika zato sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. čl. in 165. čl. ZPP). Ker odgovor na pritožbo ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da tudi tožnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (155. čl. ZPP).