Jedro

Navedbe zagovornikov, da zoper obdolženko teče še en kazenski postopek zaradi istovrstnega kaznivega dejanja le zato, ker so bile zahteve za preiskavo vložene v različnem času, čeprav bi zoper obdolženko moral teči enoten postopek, ker gre za časovno in krajevno povsem povezana dejanja, ne morejo omajati visoke stopnje nevarnosti ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja.

Izrek

Zoper obdolženo M. Z. se iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku podaljša pripor še za 3 (tri) mesece, to je do 27. 11. 2015 do 8.50 ure.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Mariboru teče zoper obdolženo M. Z., O. P. in D. S. preiskava zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po tretjem, drugem in prvem odstavku 113. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Obdolžena M. Z. je v priporu iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Obdolženki je bil pripor podaljšan s sklepom senata okrožnega sodišča I Ks 22460/2015 z dne 9. 7. 2015 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Kp 22460/2015 z dne 15. 7. 2015 do 27. 8. 2015 do 08.50 ure.

2. Državni tožilec je na podlagi določbe drugega odstavka 205. člena ZKP predlagal, da se obdolženki podaljša pripor iz istega pripornega razloga še za tri mesece. V predlogu za podaljšanje pripora navaja, da obstaja zakonska podlaga za pripor, to je utemeljen sum, da je obdolženka storila očitano ji kaznivo dejanje. Poudarja, da utemeljen sum temelji na sklepu o uvedbi preiskave in da do sedaj izveden dokazni postopek obdolžene ni razbremenil tako, da bi utemeljen sum omajal. Po oceni državnega tožilca so še vedno podani razlogi za pripor. Navaja okoliščine, na podlagi katerih ocenjuje, da je pri obdolženki še vedno podan priporni razlog po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Obrazlaga sorazmernost pripora in njegovo neogibnost za varnost ljudi. Kot razlog za podaljšanje pripora navaja, da preiskave iz objektivnih razlogov ni bilo mogoče končati, saj še niso bile zaslišane vse predlagane priče, predvsem žrtve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, ki so tuje državljanke in se nahajajo v tujini ter je potrebno njihovo zaslišanje v okviru mednarodne pravne pomoči. Zato meni, da je realen rok za končanje preiskave in tožilcu za pripravo obtožnega akta, čas treh mesecev.

3. O predlogu državnega tožilca so se izjavili obdolženkini zagovorniki, odvetniki Odvetniške družbe Č. Podaljšanju pripora nasprotujejo. Menijo, da je zaključek državnega tožilca, da do sedaj izvedeni dokazi obdolženke niso razbremenili, napačen. V dokaznem postopku so bile zaslišane tri priče, domnevne oškodovanke, vse tri pa so izpovedale, da so prišle v Slovenijo prostovoljno, da so se prostituirale zase, ne za obdolženko, in da so tudi zase zadržale celoten zaslužek, razen tistega dela, ki je šel na račun stroškov ter najemnine za najeto stanovanje. Poudarjajo, da dekleta izvajajo isto dejavnost na enak način v istih prostorih tudi sedaj, ko je bila obdolženki odvzeta prostost na podlagi česar je mogoče zaključiti, da obdolžena M. Z. pri organizaciji in izvajanju prostitucije ni imela takšne vloge, kot jo zatrjuje tožilec. Ocenjujejo, da državni tožilec neutemeljeno poudarja, da nevarnost ponovitve kaznivega dejanja utemeljuje tudi dejstvo, da zoper obdolženko tečeta še dva kazenska postopka zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, saj bi zoper obdolženko moral teči enoten postopek. Gre za časovno in krajevno povsem povezana dejanja ter je, ker so bile zahteve za preiskavo vložene v različnem času, enotno dejanje razdeljeno na tri različne postopke. Državni tožilec se zato neutemeljeno sklicuje na kazenske postopke pri presoji teže dejanja in ponovitvene nevarnosti. Ocenjujejo, da po navedenem tudi pripor ni nujno potreben za zagotovitev varnosti ljudi ali njihovega premoženja.

4. Preiskovalni sodnik je skladno z določbo tretjega odstavka 205. člena ZKP pojasnil, da je dne 10. 8. 2015 odločil, da se zoper obdolženko opravi preiskava zaradi kaznivega dejanja po tretjem, drugem in prvem odstavku 113. člena KZ-1. Sklep o preiskavi še ni pravnomočen. Preiskava ni končana, saj še ni uspel zaslišati vseh predlaganih prič. Niso bile zaslišane vse priče, ki živijo v Sloveniji. V okviru mednarodne pravne pomoči na podlagi zaprosila pristojnim organom Republike Češke in Republike Slovaške tudi še niso bile zaslišane priče, domnevne žrtve trgovine z ljudmi, ki živijo v navedenih državah. Ocenjuje, da bo preiskava zaključena v roku dveh mesecev.

5. Po določbi drugega odstavka 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča, če zoper obdolženca teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katerega je po zakonu predpisana kazen zapora nad pet let, podaljšati pripor še za tri mesece. Zoper obdolženko je uvedena preiskava zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po tretjem, drugem in prvem odstavku 113. člena KZ-1, za katerega je predpisana kazen zapora od treh do petnajstih let, zato je formalni pogoj za podaljšanje pripora izpolnjen.

6. Odločanje o podaljšanju pripora obsega presoja, ali so podani naslednji pogoji: utemeljen sum, da je obdolženi storil določeno kaznivo dejanje, obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in neogibnost pripora za potek postopka ali varnost ljudi.

7. Utemeljen sum, da je obdolženka storila kaznivo dejanje trgovine z ljudmi po tretjem, drugem in prvem odstavku 113. člena KZ-1, je ugotovljen in obrazložen v sklepu o preiskavi, na katerega se sklicuje državni tožilec v predlogu za podaljšanje pripora. Sklep o preiskavi še ni pravnomočen. Utemeljenost suma je v sklepu o preiskavi obrazložena s presojo dejstev in podatkov, ki izhajajo iz prikritih preiskovalnih ukrepov, tajnega opazovanja in nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem telefonskim pogovorom. Na ravni utemeljenega suma je ugotovljeno, da naj bi se obdolženka dogovarjala z neznanim moškim o tem, kakšne spolne usluge naj nudijo dekleta in kakšna je cena za posamezno storitev, s soobdolženim O. P. pa o organizaciji prostitucije in organizaciji prihoda deklet iz Češke ter o delitvi denarja. Obdolženi O. P. naj bi novačil dekleta zaradi izkoriščanja prostitucije na Češkem in jih nato za 1.000 EUR prodal obdolženki. Poleg tega pa naj bi izvedba prikritih preiskovalnih ukrepov tudi kazala, da obstaja utemeljen sum, da naj bi obdolženka izkoriščala ekonomsko stisko oškodovank, ki so prišle v Slovenijo. Obdolženka naj bi se dogovarjala z moškimi strankami za nudenje raznih spolnih uslug deklet, skrbela naj bi tudi za oglaševanje. Vrhovno sodišče s presojo o utemeljenem sumu soglaša. Po oceni Vrhovnega sodišča potek preiskave in izvedeni dokazi v preiskavi, utemeljenosti suma, čeprav tri oškodovanke, ki so bile zaslišane kot priče, niso potrdile vloge obdolženke pri kaznivem dejanju, niso omajali v takšni meri, da bi bilo mogoče sklepati, da utemeljenosti suma kot zakonske podlage za pripor ni več. Ko sodišče odloča o podaljšanju pripora se namreč omeji le na ugotavljanje, ali iz zbranih dokazov izhajajo dejstva in okoliščine, ki z določeno stopnjo verjetnosti omogočajo sklepanje, da je obdolženec storil kaznivo dejanje. Kot je bilo že poudarjeno, je po oceni Vrhovnega sodišča utemeljenost suma, da naj bi obdolženka storila kaznivo dejanje po tretjem, drugem in prvem odstavku 113. člena KZ-1, podana. Glede na očitek obdolženki v sklepu o preiskavi o njeni vlogi, tudi dejstvo, da naj bi dekleta še vedno izvajala isto dejavnost, kar poudarjajo zagovorniki, utemeljenosti suma ne omaje.

8. Državni tožilec v predlogu za podaljšanje pripora utemeljeno ugotavlja, da je pri obdolženki podan priporni razlog po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Objektivne in subjektivne okoliščine, ki takšno oceno utemeljujejo, se niso spremenile. Način izvršitve in teža kaznivega dejanja, za katerega je obdolženka utemeljeno osumljena, okoliščine v katerih naj bi bilo dejanje storjeno, vztrajnost ter dobra organiziranost in vloga obdolženke ter čas izvajanja dejanja, so objektivne okoliščine, pomembne za sklep, da obstaja realna in konkretna nevarnost ponovitve specifičnega, to je istovrstnega kaznivega dejanja. Obdolženka naj bi namreč izvrševala očitano ji kaznivo dejanje v času od aprila 2014 do 27. 5. 2015 kot članica hudodelske združbe in tako storila kaznivo dejanje v škodo devetih oškodovank. Državni tožilec tudi utemeljeno poudarja, da je zoper obdolženko že uvedena preiskava zaradi istovrstnega kaznivega dejanja pod opr. št. I Kpr 31021/2012. Dejstvo, da teče zoper obdolženko še en kazenski postopek zaradi istovrstnega kaznivega dejanja pa predstavlja ob ugotovljenih objektivnih okoliščinah tudi subjektivno okoliščino, ki nevarnost ponovitve kaznivega dejanja utrjuje. Visoke stopnje nevarnosti ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja tako ne morejo omajati navedbe zagovornikov, da je le zato, ker so bile zahteve za preiskavo vložene v različnem času, mogoče trditi, da je obdolženka še v enem kazenskem postopku. Obdolžena naj bi storila istovrstna kazniva dejanja, zaradi katerih je tudi v drugem kazenskem postopku. Pa tudi okoliščina, da naj bi obdolženka v tej zadevi izvrševala kaznivo dejanje praktično vse do prijetja, daje podlago za sklep o visoki stopnji nevarnosti ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja.

9. Vrhovno sodišče se strinja z državnim tožilcem, da podaljšanje pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti utrjuje tudi presoja o neogibnosti pripora za varnost ljudi. Ob visoki stopnji nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja, ki napada zdravje in ogroža telesno varnosti drugih zaradi spolnega izkoriščanja, se pokaže pripor kot neogiben ukrep za odvrnitev nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja in kot najhujši poseg v osebno svobodo v sorazmerju s težo dejanja, ki se očita obdolženki.

10. Vrhovno sodišče je po navedenem ugodilo predlogu državnega tožilca ter obdolženi M. Z. podaljšalo pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Pripor je podaljšalo še za tri mesece. Potreben je namreč določen čas za izvedbo dokazov, ki jih navaja državni tožilec in ki jih bo potrebno izvesti tudi v okviru mednarodne pravne pomoči z zaslišanjem nekaterih prič v Republiki Češki oziroma v Republiki Slovaški. Prav tako je potreben določen čas, da bo po zaključku preiskave lahko državni tožilec sprejel eno izmed odločitev, predvidenih v drugem odstavku 184. člena ZKP. Sodišče mora pri trajanju pripora v preiskavi presojati, ali je trajanje v skladu s pravico obdolženca do sojenja v razumnem roku. V obravnavanem primeru Vrhovno sodišče, upoštevaje obsežnost zadeve ter obseg procesnih dejanj, ki jih je potrebno izvesti, ugotavlja, da je podaljšanje pripora za tri mesece razumen rok, in da pravica obdolženke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni kršena.